Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13 · Objavljeno: 03 Jul 2025 17:10 Naslov sporočila: KRIPTO SVET

NUVONEX

Nuvonex: je to nova velika grožnja Sloveniji? Zvoniti bi morali vsi alarmi.
Dobrih osem mesecev po tem, ko se je dan po objavi na Siol.net zrušila piramidna shema Conti, v katero je svoj denar vložilo okrog deset tisoč Slovencev, se je začelo intenzivno rekrutiranje potencialnih slovenskih vlagateljev v novo domnevno priložnost za zaslužek s kriptovalutami. Ta se imenuje Nuvonex. Čeprav jo – kot se to zgodi v prvih fazah tako rekoč vseh piramidnih shem – nekateri slovenski člani hvalijo na vsa usta, češ da res deluje, v Nuvonexu, ki se za nameček še posebej osredotoča na Slovenijo, kar mrgoli zelo resnih opozorilnih znakov, ki bi od nakazovanja denarja morali odvrniti vsakogar, ki ga ni pripravljen izgubiti. Glede na mnoge kazalnike in pretekle izkušnje s podobnimi zadevami namreč obstaja izredno velika verjetnost, da bo Nuvonex nekega dne preprosto ugasnil, denar vlagateljev pa se bo razblinil.

Kaj je Nuvonex?
Na spletni strani je predstavljen kot revolucionarna tehnološka platforma, ki omogoča trgovanje s kriptovalutami s tako imenovano kvantitativno analizo, ki jo poganja umetna inteligenca. Preprosteje - Nuvonex zagotavlja, da vlagateljem ponuja avtomatiziran sistem, ki kriptovalute ceneje kupi na eni kriptomenjalnici in jih dražje proda na drugi, razlika v cenah pa pade v vlagateljev žep.

Kdor želi zaslužiti na tak način, si mora naložiti mobilno aplikacijo ali pa uporabljati njeno spletno različico. Na platformo nato naloži kriptovaluto USDT in s klikanjem na gumb Začni kvantizacijo izvaja trgovalne transakcije, ki mu prinašajo dobiček.
Če vlagatelj želi, lahko v Nuvonex povabi še druge osebe in prejema provizijo od njihovega trgovanja. Novačenje novih članov je tudi vzpodbujano, saj prinaša določene enkratne in tedenske finančne nagrade ter druge domnevne ugodnosti.
Nekateri Slovenci, ki so člani Nuvonexa že več mesecev, na družbenih omrežjih zatrjujejo, da "stvar res deluje" in da so zaslužili že od nekaj sto pa do nekaj tisoč evrov v kriptovaluti USDT. Komunikacija zaprtega tipa z drugimi (slovenskimi) člani Nuvonexa poteka prek aplikacije Telegram.

Nekaj resnično neverjetnega
Na platformi Nuvonex je uspešna tako rekoč vsaka trgovalna transakcija, kar pomeni, da vsaka tako imenovana kvantizacija prinaša dobiček. Z drugimi besedami - denar oziroma naložbo je nemogoče izgubiti ali zmanjšati njeno vrednost. Kdor je domač v svetu kriptovalut oziroma je že kdaj vlagal v bitcoin ali digitalne kovance, bo vedel, da je glede na nepredvidljivost trga kriptovalut to pravzaprav nekaj neverjetnega.

Igrati bi moral orkester alarmov
Tako rekoč zagotovljeno gibanje vrednosti naložbe le v eno smer - navzgor - bi v kombinaciji s podatkom, da podrobnosti trgovalnih transakcij niso vidne nikjer, in že znanimi protokoli sodobnih kriptopiramidnih shem, kot so trgovanje v kriptovaluti USDT ali drugih stabilnih kriptokovancih in komunikacija prek Telegrama, pri bolj previdnih iskalcih naložbenih priložnosti že moralo prižgati prvi alarm. A kot bomo razkrili, je z Nuvonexom v resnici narobe toliko stvari, da bo na koncu igral orkester alarmov.

"Ameriško" podjetje
Nuvonex je na uradni spletni strani opisan kot "vodilno svetovno podjetje za finančno tehnologijo". Sedež podjetja naj bi bil v ZDA, natančneje v Las Vegasu v ameriški zvezni državi Nevadi, kjer je bila februarja letos v poslovni register vpisana družba z omejeno odgovornostjo Nuvonex.
Kot ustanovitelj podjetja je navedena oseba z imenom Thatcher Greyson. Kdo je to, ni znano. Na spletnih straneh ali profilih Nuvonexa na družbenih omrežjih Greyson ni omenjen. Nikjer tudi niso navedena imena drugih oseb, ki naj bi upravljale "vodilno svetovno podjetje za finančno tehnologijo".

V ameriški zvezni državi Nevadi lahko družbo z omejeno odgovornostjo (LLC) sicer odpre tako rekoč vsak, tudi nedržavljani ZDA. Stroški, povezani z odprtjem podjetja, znašajo manj kot 400 evrov. Podjetniki, ki želijo LLC v Nevadi (ali kateri drugi zvezni državi ZDA), lahko za odprtje podjetja pooblastijo tudi lokalne registrirane agente.

Skrili so pomemben dokument, ki razkriva marsikaj
Nuvonex v neuradnem poslovnem načrtu oziroma v tako imenovani beli knjigi (white paper), ki je bila pred časom objavljena na njihovi spletni strani, nato pa je z nje izginila - še vedno jo je mogoče najti na arhivirani različici spletne strani -, sicer trdi, da je bilo podjetje ustanovljeno že leta 2021, ustanovni kapital podjetja pa naj bi znašal kar 50 milijonov $ oziroma 42,46 milijona €.

Podatkov o tem ni mogoče najti nikjer, saj Nuvonex z izjemo njihove spletne strani in profilov na družbenih omrežjih tako rekoč nima digitalnega odtisa. Omenjeni niso bili v nobenem mediju, kar je za podjetje, ki se predstavlja kot vodilno v panogi, nenavadno.

Nuvonex ima na spletni strani tudi fotografijo domnevnega sedeža podjetja, nebotičnika z velikanskim logotipom Nuvonex. V resnici gre za fotomontažo, saj je na fotografiji ena od stolpnic v poslovni četrti Marunouči v Tokiu, prestolnici Japonske (klik za lokacijo):

Kitajski prstni odtisi
Tako imenovani white paper oz. bela knjiga, v kateri Nuvonex opisuje načrte za prihodnost, sicer vsebuje zanimivo podrobnost. Metapodatki datoteke namreč razkrivajo, da je bil naslov izvorno zapisan v kitajskem jeziku:
Kitajske sledi se sicer ne končajo zgolj pri s spletne strani odstranjenem dokumentu.
Pregled izvorne kode spletnih strani Nuvonexa namreč razkriva, da je imel precejšen del elementov kitajska imena:

Kitajska klavnica prašičev?
Elementi v kitajskem jeziku so lahko eden od ključnih kazalnikov, da je Nuvonex v resnici zelo verjetno tako imenovana klavnica prašičev, vrsta piramidne sheme, ki jo upravljajo entitete iz jugovzhodne Azije, povezane s kitajskim organiziranim kriminalom.

Klavnice prašičev so nazorno poimenovane piramidne sheme, pri katerih z obljubami o stabilnih visokih ali rednih pasivnih zaslužkih goljufi žrtve prek spletne komunikacije, ki pogosto poteka prek skupin v aplikacijah, kot sta Telegram ali WhatsApp, prepričajo, da jim zaupajo in v platforme sčasoma vložijo še več denarja ter rekrutirajo še več članov, saj bo njihov izkupiček tako še večji.
Del pritekajočega novega denarja je namenjen izplačilom starejšim članom piramidne sheme, ki s tem v mnogo primerih dobijo potrditev, da sistem deluje in da ne gre za prevaro. To se trenutno dogaja tudi v Sloveniji.

Ko se novačenje novih žrtev ustavi, organizatorji piramidne sheme ugasnejo spletne strani in skupine za komunikacijo, večina vlagateljev pa izgubi denar. To je stopnja "klanja prašičev". V primeru piramidne sheme Conti, kjer so bili na spletnih straneh prav tako prisotni kitajski elementi, so goljufi od vlagateljev pred popolnim izklopom zahtevali še plačilo izmišljenega davka, da bi jim lahko omogočili dostop do njihovih zaklenjenih sredstev.
Vodilno svetovno podjetje mora vlagatelje prepričevati, da njihovo aplikacijo namestijo mimo varnostnih mehanizmov?

Nuvonex vlagatelje tudi poziva, naj namestijo aplikacijo za pametne telefone z operacijskim sistemom Android ali pametne telefone iPhone, ki omogoča takojšen dostop do trgovalne platforme.
Aplikacijo bomo sicer zaman iskali na uradnih servisih Google Play (Android) in AppStore (iOS oziroma iPhone), saj je tam ni. Namestitev je mogoča le prek prenosa namestitvenih datotek s spletne strani Nuvonexa.

Gre za ogromen opozorilni znak, saj domnevna tehnološka multinacionalka z večdesetmilijonskim ustanovnim kapitalom vlagatelje prepričuje, da si njihovo aplikacijo namestijo mimo osnovnih varnostnih protokolov, in na profilu na YouTubu celo objavlja navodila, kako zaobiti zaščitne mehanizme Androida in platforme iOS.
Aplikacije, ki niso prestale nobenih varnostnih preverjanj, lahko predstavljajo neizmerno tveganje za osebne podatke uporabnikov mobilnih naprav. V primeru Nuvonexa in njihovega zakrivanja podatkov o tem, kdo v resnici upravlja "naložbeno priložnost", je brez naprednega znanja tako rekoč nemogoče vedeti, kdo je naredil aplikacijo, ki smo jo pravkar namestili na pametni telefon, in kaj vse vsebuje.

Sumljivo dogajanje - ali so tarče Nuvonexa v resnici samo Slovenci?
Vpogled v statistiko glavne Nuvonexove spletne strani, ki vodi do trgovalne platforme - ta je na naslovu nuvonex.top -, razkriva zanimivo podrobnost.

Kot je razvidno na analitičnem portalu SimilarWeb, je bilo maja 2025 kar 99,93 % obiskovalcev spletne strani iz Slovenije:
To bi lahko pomenilo, da je Nuvonex podobno kot lani piramidna shema Conti, kjer so večino žrtev predstavljali državljani in državljanke Slovenije in Severne Makedonije, geografsko zelo specifična operacija goljufov.

Junija se je delež obiskovalcev nato nekoliko spremenil in bolj porazdelil - 40 % obiskovalcev je bilo iz Peruja, 31% iz Slovenije in 28 % iz Italije.

Da so v ekosistemu Nuvonex izredno aktivni predvsem slovenski uporabniki, razkrivajo tudi objave na Nuvonexovih profilih na družbenih omrežjih.
Na Facebooku, na primer, kjer profil upravlja nekdo iz Nigerije, ima tako rekoč vsaka Nuvonexova objava okrog tisoč všečkov, velika večina pa jih je ob nekaj slovenskih z Bližnjega vzhoda ali iz jugovzhodne Azije, kar nakazuje na možnost, da Nuvonex "kupuje" všečke na platformah, ki prodajajo to storitev, saj spletnih strani Nuvonexa ne obiskuje nihče iz teh regij.

Objave imajo ob ogromnem številu všečkov sicer zelo malo delitev, tako rekoč vse delitve pa izvedejo slovenski uporabniki, kar je še en kazalnik, da Nuvonex "živi" predvsem v Sloveniji.

Naša ocena: Nuvonex je glede na vse opozorilne znake zelo verjetno piramidna shema. Ko bo število novih vlagateljev začelo usihati, se bodo skoraj zagotovo začela zaustavljati tudi izplačila obstoječim članom, nato pa bo vse skupaj ugasnilo brez opozorila.
https://siol.net/novice/digisvet/nuvonex-je-to-nova-velika-groznja-sloveniji-zvoniti-bi-morali-vsi-alarmi-666473

zoran13

NATO & REFERENDUMi

Poslanci so na današnji seji DZ razpravljali o predlogu razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov, ki ga je v DZ vložila Levica, in ga sprejeli. Iz stranke Gibanja Svoboda pa so po rezultatih glasovanja sporočili, da bodo predlagali posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi Nato. Pri GS menijo, da je to pravo vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov. Predlog bodo vložili prihodnji teden, so napovedali.

Referendumsko vprašanje se bo sicer glasilo: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli 3 % BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde €.

"Možni sta samo dve poti: ali ostanemo v zvezi in plačujemo članarino ali pa iz zveze izstopimo. Vse drugo je populistično zavajanje državljanov Slovenije," je na omrežju X sporočil prvak Svobode in predsednik vlade Robert Golob.

Kakšna je podpora Natu?
Vstop Slovenije v Nato so sicer na referendumu leta 2003 volivci podprli s 66,08 % glasov. Po dobrih 20 letih se podpora članstvu giblje pri nekaj več kot 50 %.

Podporo državljanov v državah članicah vsako leto v javnomnenjskih raziskavah preverja tudi sam Nato. Zadnje poročilo, objavljeno pred letom dni, kaže, da je Slovenija med članicami na samem repu po podpori ohranitvi članstva v Natu. A je ta še vedno znašala 58 %, medtem ko bi 11 % vprašanih glasovalo za izstop Slovenije iz Nata. Tedaj je bilo 31 % neopredeljenih. Če slednjih ne bi upoštevali, pa je lani podporo ohranitvi članstva v Natu podprlo 66% anketiranih.

Na ravni celotnega Nata je bila podpora članstvu v državah članicah 70%, brez neopredeljenih pa 84 %.

Tudi pri podpori obrambnih izdatkov je Slovenija na dnu lestvice, konkretno na predzadnjem mestu pred Islandijo. 27% ljudi je lani tako menilo, da bi morala država obrambne izdatke dvigniti, 38 % je bilo za ohranitev izdatkov na obstoječi ravni, 23 % jih je menilo, da bi bilo treba izdatke zmanjšati, 12% je bilo neopredeljenih.
https://siol.net/novice/slovenija/gibanje-svoboda-predlagali-bomo-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu-666711
https://www.delo.si/novice/slovenija/opozicija-podprla-predlog-posvetovalni-referendum-o-obrambnih-izdatkih-bo
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/referendum-o-povisanju-obrambnih-izdatkov-za-goloba-nesmiseln-predlagal-bo-se-svojega-video/
https://www.zurnal24.si/slovenija/referendum-o-obrambi-izglasovan-golob-ostanemo-ali-gremo-443557
https://www.mladina.si/241930/uvodnik-populisticni-udar/
https://www.mladina.si/241999/golob-napovedal-referendum-o-clanstvu-slovenije-v-natu/
https://primorske.svet24.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-refere

NAJVEČJI IZVOZNIKI IN PROIZVAJALCI OROŽJA

* BAE Systems - Velika Britanija
* Thales Group - Francija
* Dassault - Francija
* Rheinmetall - Nemčija
* Hensoldt - Nemčija
* Leonardo - Italija
* Saab - Švedska
* Grozd obrambne industrije (GOIS) - 78 podjetij - Slovenija

[i]
REZULTATI POSLOVANJA - 11.02.2022 - 11.01.2025

* Leonardo = +331,73%
* BAE Systems = +101,01%
* Airbus Group = +38,11%
* Thales Group = +72,68%
* Safran = + 94,73%
* Rolls Royce = 391,44%
* Cobham = 0%
* Meggit = +7,09%
* SAAB = +2,84%
* Northrop Grumman = +17,39%
* Raytheon = 0%
* Boeing = -13,45%
* Lockheed Martin = +21,19%
* United Technologies = +23,06%
* L-3 Communicattion = 0%
* Textron = +21,83%
* Hutington Ingalls = +13,44%

LEONARDO - LDOF.MI[/i]

ISIN: IT0003856405
* 26.01.2007 - 21,63 €
* 28.12.2011 - 2,77 €
* 13.06.2017 - 16,04
* 02.11.2020 - 4,24 €
* 14.10.2022 - 7,14€
* 10.07.2023 - 10,65 €
* 27.12.2023 - 14,88 €
* 10.06.2024 - 24,40 €
* 23.06.2024 - 22,29 €
* 10.01.2025 - 27,70 €
* 10.01.2025 - 33,06 $ (Nasdaq)
* 05.02.2025 - 36,02 $ (Nasdaq)
* 05.03.2025 - 30,76 $ (Nasdaq)
* 11.04.2025 - 35,10 $ (Nasdaq)
* 05.05.2025 - 41,77 $ (Nasdaq)
* 04.06.2025 - 44,99 $ (Nasdaq)
* 05.07.2025 - 46,41 $ (Nasdaq)

* 1 leto - 6/24/2023 - 6/23/2024 - 119,07 %
* 3 leta - 6/24/2021 - 6/23/2024 - 220,90 %
* 5 let - 6/24/2019 - 6/23/2024 - 97,52 %

* 1 leto - 1/12/2024 - 1/11/2025 - 60,35 %
* 3 leta - 1/12/2022 - 1/11/2025 - 322,90%
* 5 let - 1/12/2020 - 1/11/2025 - 144,92 %

To podjetje iz Rima se ukvarja z izdelavo letal, helikopterjev in dronov. Čeprav ni doseglo rekordne vrednosti, ki jo je imelo leta 2000, je delnica podjetja od začetka vojne v Ukrajini zrasla za 331,73% %, kar je impresivno.
https://www.leonardodrs.com/
https://www.leonardo.com/it/investors/stock-info
https://www.leonardo.com/en/home
https://www.leonardo.com/it/investors/results-and-reports/indices-ratings
https://investors.leonardodrs.com/static-files/193d4748-2f0b-459b-a639-b1cb21a6cf32

RHEINMETALL

Rheinmetall z rekordnimi prihodki

Nemška družba Rheinmetall je v prvem polletju 2025 dosegla rekordne prihodke in dobiček, predvsem zaradi velike rasti obrambnega segmenta, ki pomeni večino prodaje družbe. Skupni prihodki od prodaje so zrasli za 24 odstotkov, na 4,7 milijarde €. Prihodki od prodaje sistemov za vojaška vozila so zrasli za 46%, na 1,9 milijarde evrov, segment prodaje streliva pa je imel 26% rast in je prinesel 1,3 milijarde €.

Dobiček iz poslovanja je bil glede na isto obdobje lani večji za 20% in je znašal 464 milijonov €. Družba je objavila, da ima kar 63 milijard € vredno knjigo naročil in da predvideva, da bodo dosegli načrtovana od 25% - 30% rast v letu 2025. Rezultati so bili malo pod pričakovanji analitikov, tečaj je danes upadel za približno 6%.
https://live.finance.si/rheinmetall-z-rekordnimi-prihodki/a/9037607

SIPRI

Evropske države vključno s Slovenijo so v luči ruske agresije v Ukrajini od leta 2022 že bistveno okrepile obrambne izdatke. Med primerjanima obdobjema je Sipri ugotovil, da so evropske članice Nata okrepile uvoz orožja za 105 odstotkov. Na seznamu največjih izvoznikov sta daleč za ZDA Francija in Južna Koreja (okoli 6,5 odstotka), sledita Nemčija (4,7 odstotka) in Izrael (3,9 odstotka).

ZDA so tudi na globalni ravni še naprej glavna država izvoznica in so med letoma 2020 in 2024 predstavljale 43 celotnega izvoza, kar predstavlja osemodstotno rast v primerjavi z minulim obdobjem. Največji kupec ZDA ostaja Savdska Arabija.

Ruski izvoz je medtem padel za skoraj dve tretjini, s čimer je Francija s slabimi desetimi odstotki svetovnega izvoza prevzela drugo mesto na lestvici največjih trgovk z orožjem. Četrta je Kitajska, znatni skok na lestvici pa je uspel Italiji, ki je z desetega prišla na šesto mesto, navaja Sipri.

Največja globalna prejemnica orožja je Ukrajina, ki je v zadnjem obdobju prejela 8,8 odstotka celotnega svetovnega izvoza, s čimer je za skoraj stokrat presegla uvoz iz obdobja 2015-19.

* 1992 - 95.460.000 €
* 1993 - 108.830.000 €
* 1994 - 127.900.000 €
* 1995 - 165.510.000 €
* 1996 - 186.390.000 €
* 1997 - 193.770.000 €
* 1998 - 208.770.000 €
* 1999 - 208.470.000 €
* 2000 - 206.630.000 €
* 2001 - 275.010.000 €
* 2002 - 327.790.000 €
* 2003 - 360.320.000 €
* 2004 - 395.900.000 €
* 2005 - 413.470.000 €
* 2006 - 485.330.000 €
* 2007 - 506.080.000 €
* 2008 - 566.200.000 €
* 2009 - 575.060.000 €
* 2010 - 582.959.000 €
* 2011 - 478.860.000 €
* 2012 - 423.000.000 €
* 2013 - 381.658.000 €
* 2014 - 366.460.000 €
* 2015 - 361.376.000 €
* 2016 - 406.166.000 €
* 2017 - 422.277.000 €
* 2018 - 448.605.000 €
* 2019 - 511.700.000 €
* 2020 - 498.000.000 €
* 2021 - 645.000.000 €
* 2022 - 737.000.000 €
* 2023 - 845.000.000 €
* 2024 - 880.000.000 €
* 2025 - ?
Vir: Sipri
https://milex.sipri.org/sipri
Military expenditure by country, in local currency, 1949-2024 © SIPRI 2024
https://www.regionalobala.si/novica/vecina-slovencev-ne-podpira-zvisanja-izdatkov-za-obrambo-nezaupanje-tudi-v-izpolnitev-zaveze-natu[/i]

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 12 Jul 2025 13:05; skupaj popravljeno 9 krat

KEKEC PAŠTETA

/13/...še za časa življenja smo nekoč imeli blagovne znamke, Gorenje, Laško, Union, Mercator, Argeta, Cocta, Čokolešnik, Fructal, Elan, Toper, Aero, Šumi, Cocta, Radenska, Barcaffe, danes pa so prešle v roke novih lastnikov, ki očitno znajo ravnati s svetovno znanimi imeni in še ustvarjati veliko enormno dobička, ki ga pomagamo ustvarjati vsi tisti, ki živimo na teh območjih. Predvsem pa tisti, ki smo ustvarili te blagovne znamke. Žal nam bo vse to zgodovina močno povrnila, saj se ustvarja vedno bolj vtis preroških besed v politični satiri Ivana Cankarja: "Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!" Embarassed

KEKEC PAŠTETA

Hrvaška skupina kupuje pašteto Kekec

Atlantic Droga Kolinska je oddala zavezujočo ponudbo za nakup podjetja Osem iz Murske Sobote.[/b][/i]

Atlantic Droga Kolinska, ki sodi v hrvaško skupino Atlantic Grupa, je oddala zavezujočo ponudbo za nakup podjetja Osem iz Murske Sobote, ki jo je prodajalec Miroslav Flisar sprejel, so sporočili iz družbe. Posel bo sklenjen po pridobitvi soglasja agencije za varstvo konkurence (AVK) in izpolnitvi dodatnih pogojev za sklenitev posla.

»Prevzem temelji na enem najpomembnejših stebrov korporativne strategije Atlantic Grupe – krepitvi osnovne dejavnosti družbe v strateških kategorijah, natančneje v segmentu delikates, in širitvi proizvodnih zmogljivosti,« pravijo v Drogi Kolinski. Podjetje Osem se ukvarja s proizvodnjo in prodajo mesnih namazov in izdelkov. V lasti ima tudi blagovno znamko Kekec in proizvodno lokacijo v Murski Soboti, lani pa je ustvarilo šest milijonov evrov prihodkov. V Atlantic Drogi Kolinski pojasnjujejo, da poleg proizvodne lokacije in blagovnih znamk Atlantic Droga Kolinska prevzemajo tudi zaposlene v podjetju Osem, kar dodatno zagotavlja neprekinjeno poslovanje in prenos znanja.

Podjetje Osem ima okoli 50 zaposlenih in je lani ob 6.400.000 € celotnih prihodkov ustvarilo nekaj več kot 272.500 € čistega dobička. Flisar je lani za časnik Dnevnik povedal, da kupa za podjetje išče, ker se približuje upokojitvi in ker nima naslednikov, ki bi prevzeli Osem.

Lani z več kot milijardo evrov prihodkov
Droga Kolinska sicer med drugim proizvaja tudi mesne in ribje paštete Argeta, ki so eden od njihovih paradnih produktov. POleg tega ima v svojem portfelju od slovenskih blagovnih znamk še kavo Barcaffe, brezalkoholna pijačo Cockta in mineralno vodo Donat Mg.

Atlantic Grupa je v letu 2024 ustavila 1,08 milijarde € prihodkov od prodaje, kar pomeni 10,8-odstotno rast v primerjavi s prejšnjim letom. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) se je v primerjavi z letom 2023 povečal za 12,0 odstotka na 97,0 milijona evrov, medtem ko je čisti dobiček znašal 26,5 milijona evrov in je bil za 15,2 odstotka nižji. »Skladno z napovedmi je močan pritisk zgodovinsko visokih cen kave in kakava negativno vplival na dobičkonosnost, zlasti v zadnjem četrtletju lanskega leta,« so pojasnili v skupini. Največjo rast prodaje so dosegla strateška poslovna področja kava (24,5 odstotka), pijače (9,5 odstotka) in delikatesni namazi (9,1 odstotka). Skupina je lani prevzela družbo Strauss Adriatic, lastnico srbskih znamk kave Doncafe in C kafa.
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/droga-kolinska-kupuje-pasteto-kekec
https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/zakaj-slovenija-nima-mocne-blagovne-znamke-kot-je-coca-cola/

KEKEC PAŠTETA - II.

V eni roki tradicija!
Oh, ta 80-ta. Pisalo se je leto 1981, ko je nastajala dobra glasba, telefoni so bili stacionarni, zamisli so bile neomejene. Takrat je skupina gurmanov prišla na idejo o odlični pašteti. Nastala je prva Ta prava Kekec pašteta, ki še danes s svojimi okusi in dobro voljo riše nasmehe na obraz.

V drugi roki kakovost!
Kekec svoji druščini pripravlja samo najboljše. Naše podjetje sledi programu IFS Progress Food, ki zagotavlja postopno izboljševanje varnosti in kakovosti hrane. S tem zagotavljamo visoke standarde kakovosti, skladnosti s predpisi ter doslednost in zanesljivost naših izdelkov. Naš cilj je nenehno izboljševanje procesov ter zagotavljanje varnih in kakovostnih izdelkov za naše stranke
https://kekec-pasteta.si/
https://kekec-pasteta.si/zgodba-o-kekcu/
https://kekec-pasteta.si/brezplacne-igre/
https://kekec-pasteta.si/kekec-recepti/
https://kekec-pasteta.si/kakovost/
https://kekec-pasteta.si/novice/

OSEM d.o.o.

Dolgi Naziv: OSEM podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, d.o.o., Murska Sobota
Krajši naziv: OSEM, d.o.o. Murska Sobota
Naslov: Čopova ulica 28, 9000 Murska Sobota
Direktor: Miroslav Flisar
Matična številka: 5641519000
Davčna številka: 44309074
Davčni zavezanec: DA
Transakcijski računi:
SI56 0204 5001 9238 007 (NLB d.d.)
SI56 0310 8108 7750 918 (SKB d.d.)
SI56 0510 0801 3340 887 (ABANKA d.d.)
SI56 3300 0000 3598 691 (HYPO BANK d.d.)
Pravnoorganizacijska oblika: Družba z omejeno odgovornostjo d.o.o.
Datum vpisa subjekta v sodni register: 15.6.1992

REZULTATI POSLOVANJA - 2024

* Celotni prihodki - 6.375.001,55 €
* Celotni odhodki - 6.077.709,65 €
* Čisti poslovni izid leta - 272.517,72 €
* Kapital - 1.906.714,12 €
* Sredstva - 4.559.056,17 €
* Kratkoročne obveznosti - 1.426.831,41 €
* Dolgoročne obveznosti - 1.225.510,64 €
* Kratkoročne poslovne terjatve - 885.913,14 €
* Število zaposlenih - 48,94
* Povprečna bruto plača na zaposlenega - 1.762,60 €
* EBITDA - 487.044,95 €
https://www.companywall.si/podjetje/osem-doo-murska-sobota/MM1a4Kyq

O PODJETJU

Smo slovensko podjetje, ki z lastnim znanjem proizvaja konzervirane delikatese: paštete, narezke in druge jedi.

Vsi izdelki so rezultat našega znanja, vedenja, razvoja in izkušenj s področja predelave delikatesnih hranil, ki so jih naši inženirji prehrane, veterinarji in tržniki pridobivali doma in v tujini. Na začetku smo izdelke po naši tehnologiji, recepturah in postopkih polnili v tujini zdaj pa že nekaj časa proizvodnja v celoti poteka v Sloveniji.

PROIZVODNI OBRAT

Obrat za proizvodnjo konzerv je sodobno opremljen obrat z najmodernejšo tehnologijo in optimalno proizvodno kapaciteto 2800 ton na letni ravni. Proizvodnja v obratu zagotavlja kakovostne in varne izdelke.
Posebnost naših konzerv je, da so trajno sterilne. To dosežemo s termično obdelavo v najmodernejših parnih avtoklavih, kar izdelkom zagotavlja enakomerno in varno obdelavo, lepši izgled ter podaljšuje njihovo kakovost.
Takšna proizvodnja pa je tudi mnogo manj obremenjujoča za okolje, saj so emisije v primerjavi z drugimi tehnologijami bistveno manjše.

ZAKAJ NAŠI IZDELKI

Enostavno – vlagamo v razvoj znanja, kar se kaže v kvaliteti naših izdelkov. Ko boste poskusili naše izdelke, vam bo takoj jasno, da:

* jih ni potrebno hraniti v hladilniku
* se paštete izvrstno mažejo, četudi so v hladilniku
* so naši izdelki trajni (več kot 4 leta brez hlajenja, praktično neomejeno)
* so vsi izdelki prilagojeni lahkemu odpiranju
* jih imajo radi tudi trgovci, saj so embalirani v kartončkih malih tež
* je vsebnost maščob že prilagojena trendu bolj zdrave prehrane
* so v nekaterih izdelkih živalske maščobe že zamenjane z rastlinskimi
* da je vsebnost holesterola zanemarljiva
* ne vsebuje dodatnih fosfatov
* so narezki ravno prav čvrsti za narezovanje
* gotove jedi? Jih še ne poznate? Poskusite jih in prepričali se boste da so enostavno najboljši
* gotove jedi so izdelki za pripravo hitrih obrokov, ko ste v stiski s časom. Pogrejete in postrežete s testeninami, krompirjem, žilkrofi, svaljki ali kot samostojna jed. Če pa vam kuharska žilica ne da miru, se igrajte. Dodajte malo kisle ali sladke smetane, peteršiljček, paradižnik…
* in nenazadnje: OKUSI, OKUSI, OKUSI…

Poznamo stari rek, da se o okusih ne diskutira. Ravno zato vam jih mi ponujamo največ, saj smo prepričani, da si boste našli svojega v paleti naših izdelkov.

Zakaj izbrati naše izdelke?

Preverite prednosti naših izdelkov!

Priznanja Agra 2024

ZLATO priznanje: Kekec pašteta 50 g, Kekec tunina pašteta 50 g, Kekec mesni narezek 145 g
BRONASTO priznanje: Kekec goveji golaž 200 g, Kekec piščančja pašteta 50 g

Priznanja Agra 2023

ZLATO priznanje: Kekec tunina pašteta 50 g
SREBRNO priznanje: Kekec pašteta 50 g, Kekec piščančja pašteta 50 g, Kekec goveji golaž 400 g

Priznanja Agra 2022

SREBRNO priznanje: Ta prava Kekec pašteta, Kekec tunina pašteta
BRONASTO priznanje: Kekec piščančja pašteta

Priznanja Agra 2021

ZLATO priznanje: Ta prava Kekec pašteta
SREBRNO priznanje: Kekec tunina pašteta

Priznanja Agra 2018

SREBRNO priznanje: Kekec pašteta
BRONASTO priznanje: Kekec tunina pašteta, Kekec piščančja pašteta

Priznanja Agra 2012

SREBRNO priznanje: Kekec Junior, Ta prava Kekec pašteta, Premium puranji narezek, Premium pašteta s šunko
BRONASTO priznanje: Kekec mesni narezek
https://osem.si/o-nas/
[/i]

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 24 Jul 2025 18:51; skupaj popravljeno 1 krat

SAJ NI RES, PA JE!

/13/...zanimivo, do kakšnih absurdnih situacij je pripeljala prevelika zbirokratiziranost zakonov, podzakonskih aktov in predpisov, ki so jih sprejeli odločevalci, žal, pa se vse to, kot izgleda, le še povečuje: Embarassed

V Mariboru kaznovali upokojenko, ker je sredi dneva igrala klavir

V Mariboru je osemdesetletna upokojenka prejela globo v višini 104 €, ker je sredi dneva v svojem stanovanju igrala klavir.

V Mariboru je osemdesetletna upokojenka prejela globo v višini 104 €, ker je sredi dneva v svojem stanovanju igrala klavir, poroča časnik Večer. Posredovali so trije policisti po prijavi sosede, ki jo je glasba motila.

Po poročanju časnika so trije policisti Policijske postaje Maribor I posredovali v torek ob 14.45 po klicu sosede na interventno številko 113. Upokojena profesorica glasbe je za časnik povedala, da je tistega dne igrala največ dvajset minut, in sicer »en valček, mirnega Beethovna«, medtem ko je čakala na vnuka, ko so na njena vrata potrkali policisti. Zaradi dogodka je vložila zahtevo za sodno varstvo, saj meni, da je bila kaznovana neupravičeno.

Gospa je za Večer pojasnila, da se počuti ponižano in prestrašeno. Navedla je, da jo policisti obiščejo skoraj vsakič, ko zaigra na klavir, čeprav prijave prihajajo zgolj od ene sosede. Drugi stanovalci so ji na sestanku v bloku izrekli podporo in izrazili začudenje nad dogajanjem. Občanka se pri tem sprašuje, kaj naj storijo otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo in morajo vaditi doma.

Na policiji so za Večer potrdili, da so posredovali zaradi motenja miru in počitka. Pojasnili so, da so osemdesetletni občanki izdali plačilni nalog zaradi kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru.

Mir ni zakonsko zaščiten le med 22. in šesto uro
Zakon o varstvu javnega reda in miru policiji omogoča, da ukrepa zaradi motenja miru z glasbili tudi podnevi in ne le v času nočnega miru, ki je določen med 22. in šesto uro.

Postopek se lahko sproži na podlagi prijave ene same osebe, končna presoja o kršitvi in odločitev o izdaji globe pa sta prepuščeni policistom na terenu.
https://www.delo.si/novice/slovenija/v-mariboru-kaznovali-upokojenko-ker-je-sredi-dneva-igrala-klavir

* Po primeru 80-letne Mariborčanke, oglobljene zaradi igranja klavirja sredi dneva, sta nam podobno zgodbo zaupala tudi profesionalna flavtistka Anamarija Tomac Krečič in umetniški direktor Opere SNG Maribor Simon Krečič.
* Je umetnost v naših domovih postala moteč element.
* Kaj o težavah z vajami pravi ravnateljica mariborskega konservatorija za glasbo.
* Primer fizičnega napada na otroka, ker je vadil instrument.
* Zakaj brez vsakodnevne vaje ni mogoče slediti učnemu programu glasbenih šol.
* Kako lahko v Sloveniji zven klavirja postane razlog za policijsko intervencijo.
https://vecer.com/maribor/aktualno/odzivi-globa-zaradi-igranja-klavirja-znana-glasbena-druzina-se-je-zaradi-intervencij-policije-raje-odselila-10387598

MOTNJE ?

"Motnja je prepovedana kadarkoli, samo pri presoji prekomernosti so drugačna merila v dnevnem in nočnem času," pravi Miha Juhart s Pravne fakultete v Ljubljani. "Od 6. ure zjutraj do 18. ure – 58 decibelov. Potem je drugo obdobje večer, ki traja od 18. ure do 22. ure, tam so vrednosti nižje, mejna vrednost je 53 decibelov. Medtem, ko so najstrožje vrednosti ponoči – 48 decibelov," je pojasnil.
https://www.24ur.com/novice/slovenija/dobila-kazen-ker-je-igrala-klavir-v-sredo-popoldne.html

zoran13

ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. in PREVZEMI

Zavarovalnica Triglav prevzema na Poljskem

Skupina Triglav je največja v Jugovzhodni Evropi, letos širi poslovanje v Italiji - Prima Assicurazioni in na Poljskem - HPI GMA.

Zavarovalnica Triglav bo v prihodnjih dveh letih pridobila do 24,8% lastništvo v hitrorastoči poljski zavarovalno-tehnološki družbi HPI GMA, s katero sodeluje na poljskem trgu avtomobilskih zavarovanj. V nakup približno četrtine gre skupaj z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD).

»Triglav s to naložbo utrjuje svoje delovanje na poljskem trgu, kar je skladno s strateško ambicijo internacionalizacije njegovega poslovanja,« so sporočili iz največje slovenske zavarovalnice. Kakšne so mednarodne ambicije Triglava in kakšen tržni delež zaseda v balkanskih državah?
https://www.delo.si/gospodarstvo/novice/zavarovalnica-triglav-prevzema-na-poljskem

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 26 Jul 2025 23:40; skupaj popravljeno 1 krat

ŽITO & GORENJKA, ŠUMI, HERBA, MISTICA, BALI

/13/...še za časa življenja smo nekoč imeli blagovne znamke, Gorenje, Laško, Union, Mercator, Argeta, Cocta, Čokolešnik, Fructal, Elan, Toper, Aero, Šumi, Cocta, Radenska, Barcaffe, danes pa so prešle v roke novih lastnikov, ki očitno znajo ravnati s svetovno znanimi imeni in še ustvarjati veliko enormno dobička, ki ga pomagamo ustvarjati vsi tisti, ki živimo na teh območjih. Predvsem pa tisti, ki smo ustvarili te blagovne znamke. Žal nam bo vse to zgodovina močno povrnila, saj se ustvarja vedno bolj vtis preroških besed v politični satiri Ivana Cankarja: "Hlapci! Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni, ustvarjeni za hlapčevanje. Gospodar se menja, bič pa ostane, in bo ostal za vekomaj; zato, ker je hrbet skrivljen, biča vajen in željan!" Embarassed

Družba Žito prodaja konditorsko dejavnost in krepi osredotočenost na pekarstvo, pravijo.

Družba Žito, ki je že nekaj časa članica Skupine Podravka, je sprejela odločitev o prodaji konditorskega dela poslovanja, ki vključuje blagovne znamke Gorenjka, Šumi, Herba, Mistica in Bali. Kot pojasnjujejo, s tem krepijo osredotočenost na svojo temeljno dejavnost – pekarstvo.

V Ljubljani so podpisali kupoprodajni sporazum s podjetjem UPI Star Sarajevo, ki bo prevzelo celotno konditorsko dejavnost – zaposlene, blagovne znamke ter tovarni Šumi v Krškem in Gorenjka v Lescah.

Kot pojasnjujejo v Žitu, imajo novi lastniki željo po razvoju in krepitvi teh blagovnih znamk. "UPI Star d.o.o. Sarajevo bo do zaključka transakcije ustanovil podjetje UPI Star SEE Ljubljana, ki bo končni lastnik. Kupoprodajna cena znaša 8,6 milijona €, povečana za stanje zalog in neto denarja na dan zaključka, ki je predviden proti koncu leta, po izpolnitvi vseh pogojev," dodajajo.

UPI Star d.o.o. Sarajevo je v lasti družine Rusmirja Hrvića, podjetnika iz BiH ter solastnika in glavnega izvršnega direktorja AS Holdinga.

Šumi in Gorenjko bo še naprej vodila ekipa slovenskih in mednarodnih menedžerjev z namenom širitve poslovanja na regionalne in mednarodne trge. "To je dolgoročno partnerstvo, ki temelji na spoštovanju tradicije, obnovi in rasti. Naš cilj je nadaljnji razvoj blagovnih znamk, tehnološka modernizacija in širitev na nova tržišča ob ohranjanju prepoznavne kakovosti, ki jo slovenski potrošniki poznajo in cenijo," je izjavil novopečeni lastnik Rusmir Hrvić.

Pogoj za izvedbo kupoprodajnega sporazuma je izločitev konditorskega dela poslovanja Žita v ločeno družbo z imenom Šumi Gorenjka d.o.o., da bo kupec nato prevzel stoodstotni delež v novoustanovljenem podjetju. Dodatno bodo Podravkine družbe še naprej ostale distributerji konditorskega portfelja na trgih, kjer so že prisotne.
https://www.zurnal24.si/slovenija/prodali-so-gorenjko-sumi-bali-to-je-nov-lastnik-444504

Komu se zahvalimo za to, da je čokolada Gorenjka, nekoč ponos Slovenije, končala v Bosni?

Ker se je slovenska država želela umakniti iz gospodarstva, je Žito prodala hrvaški državi. Za ceno, ki jo je Ivo Boscarol plačal zgolj za Žitove nepremičnine v ljubljanskem BTC.

V minulih dneh smo izvedeli, da smo v Sloveniji ostali brez še ene nekoč paradne blagovne znamke. Lastništvo Gorenjke, mlečne čokolade s hrustljavimi celimi lešniki, se namreč skupaj s tovarno v Lescah in celotno konditorsko dejavnostjo Žita seli v Bosno in Hercegovino. Postalo bo del sarajevske prehranske skupine Upi Star.

Verjetno ni tako malo ljudi, pri katerih je ta novica vzbudila mešanico nostalgije in žalosti. Gorenjka je zapisana v zgodovino te dežele in države. Tovarna čokolade v Lescah je začela delovati davnega leta 1922, v dobrih stotih letih pa je preživela štiri države, nacionalizacije in privatizacije, socializem in kapitalizem, nešteto kriz ...

Malokdo se še spomni, da je Gorenjko v 80. letih prejšnjega stoletja skoraj pokopala takratna zvezna, "stabilizacijska" vlada pod vodstvom Milke Planinc, ki je zaradi varčevanja prepovedala uvoz surovin za čokolade. Po osamosvojitvi je podjetje Žito Gorenjka hodilo po svoji poti nekje do leta 2003, ko je prešlo pod okrilje Žita. V teh dneh pa Gorenjka, nekdanji ponos Slovenije, prehaja v last skupine iz BiH, države s precej cenejšo delovno silo.

Sledi logično vprašanje: kako smo prišli do sem?

To je bil čas, ko so nas mednarodni upniki stiskali v kot
Za odgovor na to vprašanje se je treba vrniti v junij 2013. Slovenija je bila takrat na vrhuncu finančne krize. Njene obveznice so imele status smeti, banke so se pogrezale pod bremenom slabih posojil. Državi je vladala Alenka Bratušek, ki je po spletu okoliščin prišla na oblast po tem, ko je njen predhodnik Janez Janša z megafonom k nam klical trojko.

To je bilo obdobje, ko so mednarodni upniki in bonitetne agencije Slovenijo stiskali v kot, jastrebi iz tujih finančnih krogov pa začeli stegovati kremplje po državnem premoženju. Državna blagajna je bila prazna. Slaba banka še ni zaživela, dve tajkunski banki (Factor in Probanka) sta bili še pri življenju. Tuji študenti na začasnem delu v Sloveniji pa so čez palec ocenjevali premoženje NLB, Nove KBM in Abanke.

Celotno politiko je prevevala psihoza, češ da moramo kot država "nekaj dati". Le tako bi lahko Evropski komisiji, Evropski centralni banki (ECB) in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) pokazali, da "mislimo resno". Ideolog tega pristopa, ki je sprožil tretji val privatizacije in razprodajo premoženja poznejše slabe banke, je bil minister za finance Uroš Čufer.

In res: nekega lepega dne v juniju 2013 so poslanci državnega zbora na mizo dobili seznam 15 podjetij za privatizacijo. Eni so ga potrdili zato, "ker nas slabe ekonomske napovedi niso pustile ravnodušnih". Drugi zato, ker "je opevana državna srebrnina z leti zarjavela". Na tem seznamu je bilo tudi Žito, kjer sta imela takrat največje lastniške deleže država in KD Group.

Vse se je začelo z Mercatorjem
Četudi se je Slovenija leta 2015 vrnila na pot gospodarske rasti, je Žito dobilo novega lastnika. Država, natančneje Slovenski državni holding (SDH), ki sta ga takrat vodila Matej Pirc in Matej Runjak, je skupaj z Modro zavarovalnico, KD Group in NLB Skladi prodala skupaj 51-odstotni delež Žita hrvaški Podravki.

Že pred tem je hrvaški tranzicijski kapital v boju za slovensko prehransko verigo izbojeval daleč največjo zmago. Mercator je namreč pristal v rokah Agrokorja, hrvaške "države v državi", ki ji je takrat vladal Ivica Todorić.

Eden od argumentov za prodajo Mercatorja je bil, da država in njene banke v normalnem tržnem kapitalizmu ne morejo biti lastnice trgovskih verig. Podoben argument, da država nima kaj iskati med lastniki živilskih podjetij, smo lahko slišali pri prodaji Žita.

Tu pridemo do prvega absurda te zgodbe: ker se je slovenska država želela umakniti iz gospodarstva, je Žito prodala hrvaški državi.

Tam teh pomislekov seveda niso imeli. Hrvaška država je namreč že vrsto let največja lastnica Podravke, v kateri ima glavno besedo. Tako je bilo pod Ivom Sanaderjem, čigar podpredsednik vlade je bil Damir Polančec, nekdanji šef in nesojeni privatizator Podravke.

In tako je pod Andrejem Plenkovićem, ki je na čelo Podravke "parkiral" svojo nekdanjo ministrico za gospodarstvo Martino Dalić, ključno osebo v pozneje razkritih tajnih dogovorih o državnem reševanju nasedlega Agrokorja.

Prevzem Žita odličen posel za Podravko. Beri: hrvaško državo.
Drugi absurd je – gledano za nazaj – prodajna cena Žita. Podravka je za 51-odstotni delež plačala 33 milijonov evrov. Za primerjavo: to kupnino si je pokrila zgolj s prodajo Žitovih nepremičnin na območju ljubljanskega BTC, za katere je Ivo Boscarol plačal približno toliko.

Če k temu prištejemo še dividende, ki jih je Žito nakazoval na Hrvaško, posojila, ki jih je odobraval svojemu lastniku, in skoraj devet milijonov evrov kupnine, ki jo je Žito iztržilo za Gorenjko in konditorsko dejavnost, je jasno, da je bil prevzem Žita več kot odličen posel za Podravko. Beri: hrvaško državo.

Slika je namreč po desetih letih več kot jasna. Žito je postalo proizvodni obrat Podravke, ki ga je v maniri slovenskih pidovskih tajkunov bolj ali manj razkosala, bogato pa zaslužila z njegovimi nepremičninami. Podobno, kot je Mercator iz regionalne korporacije, ki se je nekoč širila med Jadranom in Črnim morjem, postal le še upravljavec trgovin v Sloveniji.

V tej operaciji je slovenska prehranska veriga postala žila dovodnica za "bail-out" zgrešenih odločitev hrvaških lastnikov, torej njihove države. Hkrati pa jim je na stežaj odprla trge za njihove živilce.

O tem se v Sloveniji več niti ne piše niti ne govori. Le občasno nas na to spomni novica o blagovnih znamkah, ki se selijo vedno bolj proti jugu. In kakšna vila ali jahta na Hrvaškem v lasti uglednih članov naše nekdanje finančno-politične elite, ki so pri tej operaciji aktivno pomagali.
https://necenzurirano.si/clanek/mnenja/zito-gorenjka-cokolada-bonboni-sumi-podravka-bosna-blagovna-znamka-1836003

zoran13 · Objavljeno: 25 Jul 2025 22:51 Naslov sporočila: UMETNA INTELIGENCA AI

AI SHAMING

Nova meja žaljivk

»Pišeš kot umetna inteligenca« in druge žaljivke: kaj sramoti umetna inteligenca?

Študija Univerze v Cambridgeu s prstom kaže na tiste, ki kritizirajo nečiji slog pisanja. Reči nekomu, da govori kot klepetalni robot, bi bilo »klasično«.
Tega članka ni napisala umetna inteligenca. Če pa imate upravičene dvome in jih želite izraziti v komentarjih, bodite previdni: kdor koli piše te vrstice, bi se lahko užalil, če bi ga primerjali, četudi teoretično, s klepetalnim robotom. To trdi avtoritativna Univerza v Cambridgeu. Študija, ki jo je za prestižno univerzo koordiniral Advait Sarkar, je dejansko legitimizirala tako imenovano "sramočenje zaradi umetne inteligence", ki se zdi še posebej razširjeno, zlasti v akademskem okolju.

Žalitev, ki (morda) prikriva razredni boj.
»Izražaš se kot umetna inteligenca« bi bila torej po mnenju ameriških raziskovalcev odkrita »klasistična« žalitev, ki kljubuje tistim, ki trdijo, da bo tehnologija kmalu izpodrinila novinarje, pisatelje, pesnike in profesionalne govornike (seveda, če se držimo založniškega področja). Za primerjavo s ChatGPT in podobnimi orodji se pravzaprav skriva želja po znižanju vrednosti sloga pisanja druge osebe, ki implicitno poudarja njegovo malodušno dolgočasnost. Imeti komunikacijsko energijo umetne inteligence danes bi bilo skratka enakovredno brezkarakternemu tonu in predvidljivim argumentom v ljudski domišljiji. Ideja, ki bo hitro zastarela, a ki ima leta 2025 pravico biti sprejeta, na veliko žalost tistih, ki so se že začeli spogledovati z Grokom in se počutijo nekoliko kot protagonist (preroškega) filma Spikea Jonzeja Ona.

Očitno bi imelo biti žrtev »sramotenja umetne inteligence« v določenih kontekstih resnejše posledice. Lani je Louie Giray z Univerze Mapua na Filipinih govoril o "tihi stigmi", ki bi lahko poslabšala vzdušje v raziskovalnih ustanovah. Še posebej v anglosaškem svetu je "slišiš se kot klepetalni robot" kljub prefinjenemu britanskemu humorju zdaj že klasična posmehljiva omahljivost, ki lahko takoj spodkoplje samozavest in avtoriteto prejemnika.

Po mnenju raziskovalcev iz Cambridgea se tudi za tem na videz nedolžnim posmehom skriva latentni razredni konflikt: zagovorniki sramotenja umetne inteligence so skoraj vedno pripadniki srednjega in višjega razreda, ki tako razvrednotijo delo "verbalnega proletariata", torej tistih, ki zaradi vrste okoliščin v svojem življenju niso mogli izboljšati jasnosti svojega izražanja. Nasilnik, ki vas v e-poštnem sporočilu primerja z umetno inteligenco, je skratka nekdo, ki vas spravlja v slabo voljo zaradi privilegija, da je lahko svoj talent razvijal z besedami skozi leta.

Ko nas umetna inteligenca žali
Še bolj paradoksalno je, da morajo umetne inteligence morda še izboljšati svoje govorniške sposobnosti, a so že zelo dobre v žaljenju ljudi. Sramotenje z umetno inteligenco, opredeljeno kot ustrahovanje ljudi s strani strojev, je precej priljubljeno, tako zelo, da ga iščejo isti ljudje, ki jim lahko v življenju rečete verjetno karkoli (razen morda "izgledate kot klepetalni robot"). Po poročanju New York Posta je samo leta 2024 vsaj 400.000 Američanov po analizi njihovih profilov na družbenih omrežjih prosilo ChatGPT, umetno inteligenco OpenAI, naj jih žali. Pravo presenečenje pa je, da je umetna inteligenca po nekaj začetnega oklevanja dejansko izpolnila želje teh ameriških mazohistov in celo pokazala kar nekaj ustvarjalnosti v svojih epitetih. Skratka, tega članka v resnici ni napisala umetna inteligenca, vendar vedite, da če boste kdaj želeli napisati "bi bilo tako bolje", vemo, na koga se obrniti.
https://www.tgcom24.mediaset.it/tgtech/ai-shaming-insulti-intelligenza-artificiale_101458904-202502k.shtml

zoran13

(NE)UPRAVIČENA KAZEN - 1.000 €

/13/...žal so takšen "Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno" pripravili in ga v parlamentu tudi leta 2014 sprejeli, koliko pa je ob tem sploh sodelovala kritična javnost, se ob tem vprašamo,... kam je pripeljala ta pretirana zbirokratiziranost odločevalskih institucij...vse to in še več, pa nam pove primer, ko je občan Branko Lukačič pomagal skoraj slepemu prijatelju in bil zato kaznovan... kar je še en dokaz več, kako smo v naši družbi solidarni eden do drugega ali pa skupna pomoč hudo obolelim ter ob naravnih in drugih nesrečah... Embarassed

Slovenci zgroženi nad globo, ki jo je prejel upokojenec zaradi pomoči prijatelju, na Fursu odgovarjajo ...

Razumemo življenjske situacije posameznikov, ki si nudijo medsebojno pomoč, ampak pri svojem delu morajo upoštevati sprejeto zakonodajo.

e dni Slovenke in Slovence razburja zgodba upokojenca, ki je priskočil na pomoč prijatelju v stiski. Slednji je moral prepleskati napušč, ker pa sam skorajda ne vidi več in ne sme plezati po lestvi, se je njegov prijatelj iz sosednje vasi nesebično ponudil, da mu pri delu pomaga. Za to ni prejel nikakršnega plačila, ne v obliki denarja niti kave, kosa mesa ali steklenice pijače. Kljub temu mu je inšpekcija Finančne uprave Republike Slovenije (Furs) izdala globo v višini 1000 evrov. Kršil je namreč Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki je sicer v veljavi že od leta 2014.

Že takrat je zakon sicer dvignil nemalo prahu, saj je precej neživljenjski, kar se je ponovno pokazalo v tokratnem primeru. »V Finančni upravi razumemo življenjske situacije posameznikov, ki si nudijo medsebojno pomoč, ampak pri svojem delu moramo upoštevati sprejeto zakonodajo. V navedenem primeru gre žal za kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). V skladu z (ZPDZC-1) se kot delo na črno (ki je prepovedano) šteje tudi, če posameznik brezplačno opravlja dejavnost ali delo (pri drugi pravni ali fizični osebi) in ni vpisan ali nima priglašenega dela,« so pojasnili na finančni upravi, kjer so dodali, da obstajajo tudi nekatere izjeme, a zgodaj omenjeni upokojenec mednje žal ne spada.

V navedenem primeru gre žal za kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.

Za delo na črno se ne smatra: sosedska pomoč, sorodstvena pomoč, nujno delo (za preprečitev ali odpravo naravnih nesreč), humanitarno delo za humanitarne in invalidske organizacije itd. »Za delo ali zaposlovanje na črno tudi ne šteje brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah. V kolikor ne gre za nobeno od konkretno navedenih izjem, se opravljanje dela brez pravne podlage šteje za delo na črno.« so še navedli na Fursu, kjer so dodali, da je bil moški, ki je prijatelju pomagal pri pleskanju napušča, sicer kaznovan z najnižjo možno globo, ki jo predvideva zakon. Te namreč znašajo od 1000 do kar 7000 evrov.

Gospod lahko v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga na globo pritoži, v primeru, da jo v tem obdobju plača, pa znesek znaša zgolj polovico izrečene globe, v našem primeru torej 500 evrov. Furs kršiteljem omogoča tudi obročno plačilo globe, vlogo za to lahko na pristojni finančni urad vložijo tako fizične kot pravne osebe, in sicer po preteku roka za plačilo globe. Plačilo »polovičke« torej na obroke ni možno.
https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/slovenci-zgrozeni-nad-globo-ki-jo-je-prejel-upokojenec-zaradi-pomoci-prijatelju-na-fursu-odgovarjajo/

FURS POJASNIL KAZEN UPOKOJENCU BRANKU LUKAČIČU

Globe tudi za brezplačno pomoč

Na Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) so za portal Sobotainfo pojasnili razloge za kazen, ki jo je prejel upokojenec Branko Lukačič iz Grabšincev (občina Sveti Jurij ob Ščavnici). Kaznovan je bil z globo v višini 1000 evrov, potem ko je pomagal skoraj povsem slepemu prijatelju – brez plačila. Kljub temu ga je nekdo prijavil zaradi domnevnega dela na črno.

Lukačiča so obiskali inšpektorji, ki so sestavili zapisnik, in mu izrekli globo. Zaradi njegove pritožbe in objave zgodbe v medijih so ga 28. julija znova obiskali, sestavili nov zapisnik in napovedali, da bo primer pregledalo vodstvo. Odločbo naj bi prejel v nekaj dneh.

Za Sobotainfo so na Finančni upravi pojasnili, da morajo pri svojem delu upoštevati zakonodajo, konkretno Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki velja od leta 2014. Po zakonu se kot delo na črno šteje tudi, če nekdo brezplačno opravlja dejavnost za drugo fizično ali pravno osebo, ne da bi imel za to ustrezno pravno podlago.

Zakon sicer določa nekaj izjem – med njimi so sorodstvena ali sosedska pomoč, nujna dela ob naravnih nesrečah, pomoč humanitarnim organizacijam in sezonsko delo na kmetijah. Če primer ne sodi med te izjeme, gre za kršitev.

Kot so pojasnili, je bila kršitelju določena najnižja možna globa – 1000 evrov. Če posameznik ne vloži zahteve za sodno varstvo in globo poravna v osmih dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga, mora plačati le polovico zneska, torej 500 evrov. Če globo plača že pred pravnomočnostjo, pa se ne more več pritožiti. V nasprotnem primeru mora poravnati celoten znesek v določenem roku.
https://www.regionalobala.si/novica/furs-pojasnil-kazen-upokojencu-globe-tudi-za-brezplacno-pomoc

BRANKO LUKAČIČ

Branko Lukačič je spregovoril o novem obisku inšpekcije. Bodo globo spremenili v opomin?

Zgodbi Branka Lukačiča z Grabšincev se še ni končala. Spomnimo, upokojenec je namreč zaradi pomoči skoraj popolnoma slepemu prijatelju prejel 1000 evrov kazni.

Prijatelju je pomagal pri pleskanju, ko sta se pripeljala inšpektorja Finančne uprave Republike Slovenije in mu zaradi »opravljanja dela na črno« napisala kazen.

Lukačič je za naš medij pojasnil, da je delo opravljal prostovoljno, a da to ni pomembno:

»Naredil sem tisto kar sem imel, ni bilo veliko, popravil nekaj malega na fasadi, rekli so da je to delo na črno. Nato so mi napisali globo 1000 evrov. To, da sem delal zastonj, ne pomaga, ker se to ne sme.«

Poročali smo, da so Lukačiča inšpektorji včeraj, 28. julija, znova obiskali. Pojasnil je, da so znova naredili zapisnik:

»Bili so inšpektorji ponovno pri meni, naredili so nov zapisnik, šlo bo v proceduro in me bodo obvestili. Ne vem pa točno kako in kaj. Ponovno so prišli zaradi moje pritožbe in medijskih pritiskov. Ne vem, enostavno ne vem, kaj naj povem.«

Iz finančne uprave pa so v odzivu pojasnili, da morajo pri svojem delu upoštevati sprejeto zakonodajo:

»V finančni upravi razumemo življenjske situacije posameznikov, ki si nudijo medsebojno pomoč, ampak pri svojem delu moramo upoštevati sprejeto zakonodajo.

V konkretnem primeru je to Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki velja že od leta 2014, to je 11 let.«
https://mariborinfo.com/novica/lokalno/kontrola-inspekcije-ni-bila-nakljucna-ce-imam-take-sosede-ne-potrebujem-sovraznikov/300884

PONOVEN OBISK INŠPEKCIJE

Kaj je bil namen obiska?
Po spletu je nedavno zaokrožila Branka Lukačiča iz Grabšincev, naselja v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, ki ga je Finančna uprava Republike Slovenije oglobila s 1000 €.

Globo je prejel po zakonu o preprečevanju dela na črno, ker je pomagal skoraj oslepelemu prijatelju Ivanu z barvanjem lesenega dela ob hiši.

Objava upokojenca z Grabšincev je hitro zaokrožila po družbenih omrežjih. Lukačič nam je, kot smo poročali, ob našem obisku dejal, da je pomagal skoraj popolnoma slepemu prijatelju.

»Na žalost me je nekdo prijavil, češ, da opravljam delo na črno. Obiskali so me gospodje s finančne uprave in me oglobili. Čeprav sva oba povedala, da to delam brezplačno,« je povedal.

»To, da sem delal zastonj, ne pomaga, ker se to ne sme«
Lukačič je povedal, da so se iz Finančne uprave Republike Slovenije pripeljali okoli 15. ure, ko je že pospravljal.

»Naredil sem tisto kar sem imel, ni bilo veliko, popravil nekaj malega na fasadi, rekli so da je to delo na črno.

Nato so mi napisali globo 1000 evrov. To, da sem delal zastonj, ne pomaga, ker se to ne sme.«

Plačila kazni si ne more privoščiti
Branko Lukačič si ob skromnih dohodkih odvetnika ne more privoščiti, zaprosil je brezplačno pravno pomoč.

»372 € pokojnine, minus 37 € obveznega zdravstvenega zavarovanja, žena nima penzije,« je povedal. Ob naštetem mora 260 € plačati še za položnice, zato se sprašuje, na kak način bo plačal globo:

»Jaz je ne morem plačati, če bo do tega prišlo, morda s kakim družbenokoristnim delom.«

Inšpektorji znova na obisku
Inšpektorji so Branka Lukačiča danes, 28. julija, znova obiskali, nam je pojasnil in dodal, da so naredili nov zapisnik:

»Bili so inšpektorji ponovno pri meni, naredili so nov zapisnik, šlo bo v proceduro in me bodo obvestili. Ne vem pa točno kako in kaj. Ponovno so prišli zaradi moje pritožbe in medijskih pritiskov. Ne vem, enostavno ne vem, kaj naj povem.

Povedali so, da so neke zadeve spremenile in so rekli, da bo vodstvo pregledalo zapisnik. Zadevo bodo poskušali omiliti, v roku štiri do pet dni pa moram počakati na odločbo.«
https://mariborinfo.com/novica/lokalno/inspektorji-znova-obiskali-upokojenca-ki-je-zaradi-pomoci-slepemu-prijatelju-prejel-1000-evrov-kazni/300712

DELO NA ČRNO

Kaj se šteje za delo oz. zaposlovanje na črno?
Delo na črno je če:

* podjetje opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu,
* s.p. opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti,
* podjetje oz. s.p. opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti,
* tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja,
* pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu,
* posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakoni.
* Prepovedano je tudi omogočanje dela na črno, torej dejanje, s katerim delodajalec ali posameznik sklene pogodbo ali omogoči opravljanje dela na črno eni ali več osebam, za katere ve, da opravljajo delo na črno.

Zaposlovanje na črno je, če delodajalec:

* omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj,
* omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja delo, oziroma ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja,
* z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela,
* omogoči delo dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov,
* zaposli tujca ali osebo brez državljanstva v nasprotju s predpisi o zaposlovanju tujcev, ali
* nezakonito zaposli državljana tretje države.
* Za zaposlovanje na črno se šteje tudi, kadar posameznik zaposli posameznika, da zanj opravlja delo na črno.

Kaj ni delo oz. zaposlovanje na črno?

Sosedska pomoč
Za sosedsko pomoč se štejejo opravljanje dela med sosedi posamezniki, kadar med njimi obstaja določena bližina prebivanja, če med njimi ni sklenjene pogodbe in je delo opravljeno brez plačila, kakor tudi druge oblike sosedske pomoči, določene v drugem zakonu.

Sorodstvena pomoč
Za sorodstveno pomoč se šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, partnerja v registrirani istospolni skupnosti ali za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena ter v sorodstvu po svaštvu do vštetega drugega kolena.

Nujno delo
Za opravljanje nujnih del za preprečitev nesreč ali odstranitev posledic naravnih in drugih nesreč se štejejo vsa dela, ki so namenjena preprečevanju naravnih nesreč ali odstranjevanju posledic naravnih in drugih nesreč.

Humanitarno in dobrodelno delo
Pod to se šteje brezplačno opravljanje dela za organizacije, ki imajo status humanitarne, karitativne ali invalidske organizacije.

Za humanitarno delo se šteje tudi brezplačno opravljanje dela za zagotovitev pripravljenosti, usposobljenosti in izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči v nevladnih organizacijah, ki delujejo v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi.
Prostovoljsko delo je opravljanje dela v skladu z zakonom, ki ureja prostovoljstvo.

Dobrodelno delo je brezplačno opravljanje dela, ki je namenjeno varovancem v vzgojnovarstvenih zavodih, predšolskim otrokom, učencem, dijakom in študentom v izobraževalnih zavodih, pacientom v bolnišnicah ter osebam v domovih za ostarele.

Osebno dopolnilno delo
Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela.

Več o osebnem dopolnilnem delu lahko preberete v članku: Kaj je osebno dopolnilno delo in kdo ga lahko opravlja?

Za osebno dopolnilno delo se štejejo manjša dela, pomoči v gospodinjstvu, obiranje gozdnih sadežev, izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti, ipd.

Omeniti je potrebno tudi, da so začele 1. januarjem veljati nekatere pomembne novosti na področju osebnega dopolnilnega dela.

V naslednjem članku bomo pogledali, katera dela se lahko opravljajo preko osebnega dopolnilnega dela, kdo jih lahko opravlja in pod kakšnimi pogoji.

Katera dela se lahko opravljajo preko osebnega dopolnilnega dela?
Dela, ki se lahko opravljajo preko osebnega dopolnilnega dela, opredeljuje Priloga 1, ki je navedena v Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu.

Ta dela so:

* občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin,
* občasna pomoč pri kmetijskih delih,
* občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim ali invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego,
* občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti;
* občasno prevajanje ali lektoriranje,
* občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih,
* občasna pomoč pri oskrbi hišnih živali na domu lastnika živali.

POZOR!
Zgoraj navedena dela se ne smejo opravljati za pravno osebo, tuj pravni subjekt ali samozaposleno osebo.

Pri zgoraj navedenih delih mora vrednotnico kupiti naročnik del (več o vrednotnicah boste lahko prebrali v nadaljevanju članka).

Dela, ko mora vrednotnico kupiti izvajalec dopolnilnega dela sam:

* izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost in ki niso namenjeni zaužitju,
* izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih. Izvajalec lahko te izdelke tudi popravlja in prodaja,
* nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč v njihovi osnovni obliki,
meletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način, ter prodaja le-tega.

Kakšni so pogoji za opravljanje osebnega dopolnilnega dela?
Posameznik lahko opravlja osebno dopolnilno delo, dokler so izpolnjeni naslednji pogoji:
* osebno dopolnilno delo je določeno v Prilogi 1 Pravilnika o osebnem dopolnilnem delu,
* posameznik je vpisan v seznam zavezancev, ki opravljajo osebno dopolnilno delo (vpis / seznam izvajalcev);
* prihodek iz naslova osebnega dopolnilnega dela v posameznem polletju koledarskega leta v seštevku ne sme presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS v preteklem koledarskem letu.

Kdo lahko opravlja osebno dopolnilno delo?
Osebno dopolnilno delo lahko opravlja oseba, ki je zaposlena, brezposelna, upokojena, kot tudi študenti in dijaki starejši od 15 let, ter tujci, ki imajo ima na podlagi svojega statusa pravico do prostega dostopa na trg dela.

Prijava osebnega dopolnilnega dela
Posameznik, ki bi opravljal osebno dopolnilno delo, mora preko spletnega portala AJPES, ali osebno na upravni enoti, priglasiti osebno dopolnilno delo.

Ko je posalmeznik vpisan v seznam, lahko prične z opravljanjem dopolnilnega dela.

e-obrazec e-obrazec: Pogodba za osebno dopolnilno delo
https://www.informiran.si/portal.aspx?content=dopolnilno-delo&showMenu=1&showRightFrame=1

Kratkotrajno delo
Kratkotrajno delo lahko uporabljajo:

podjetja z vsaj 1 in največ 10 zaposlenimi,
zavodi z vsaj 1 in največ 10 zaposlenimi,
s.p.-ji z največ 10 zaposlenimi.
Gre za brezplačno opravljanje dela s strani:

* zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
* zakonca, zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
* osebe, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
* starš oz. otrok zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe.
* To delo osebe lahko traja največ 40 ur mesečno, uporabljajo pa se predpisi glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let, delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.

Kot zaposlovanje na črno se ne smatra tudi brezplačna pomoč na kmetijah, planinah in skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
https://www.informiran.si/portal.aspx?content=delo-na-crno&showMenu=1&showRightFrame=1

zoran13

SVILANIT in MALI DELNIČARJI

Privatizacija: Bo sporno lastninjenje Svilanita zastaralo?

Kriminalisti so že leta 2012 končali preiskavo spornega lastninjenja Svilanita, a zaradi izločitve nekaterih dokazov in ugovorov na obtožnico zadeva še ni na sodišču. Med obtoženimi je tudi nekdanja vodja Svilanita Mojca Šubic, ki naj bi zaradi načrtovanega menedžerskega prevzema izčrpavala podjetje. V času prevzema je bilo v Svilanitu zaposlenih okoli 480 ljudi, danes je tam vsega 11 zaposlenih.

Postopek lastninjena Svilanita se je tako kot številni drugi menedžerski prevzemi slovenskih podjetij začel leta 2008. Svilanit je takrat vodila Mojca Šubic, kriminalisti pa so po zaključeni preiskavi leta 2012 ovadili sedem fizičnih in šest pravnih oseb. Ugotovili so, da so osumljenci izčrpavali več podjetij s ciljem menedžerskega prevzema in jih skupno oškodovali za 14,1 milijona evrov. Svilanitovo lastninjenje so kriminalisti preiskovali v paketu lastninjenja več drugih podjetij: BPT, ki se je do aprila 2008 imenovalo Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, grosupeljskega Motvoza, ki je leta 2015 končal v stečaju, in Iskre ISD.

Sodna preiskava je trajala štiri leta
Čeprav je od zaključene kriminalistične preiskave minilo že več kot deset let, se zadeva Svilanit na ljubljanskem sodišču sploh še ni začela. Sodna preiskava je trajala od septembra 2014 do januarja 2018, specializirano državno tožilstvo pa je obtožnico vložilo marca 2019. Poleg Šubičeve so obdolžene štiri osebe, zoper eno osebo, ki je leta 2021 umrla, pa je bil postopek ustavljen. Kot so pojasnili na okrožnem sodišču v Ljubljani, Šubičevi očitajo storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic ter zlorabe ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Obdolženim skupaj očitajo storitev desetih kaznivih dejanj.

Vložitvi obtožnice so nato sledili ugovori. »Po preučitvi celotne zadeve je senat sodišča ob odločanju o ugovorih zagovornikov zoper obtožnico odločil, da se dokazno gradivo, na podlagi zakona o kazenskem postopku in ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča RS, izloči,« so povedali na ljubljanskem okrožnem sodišču. O izločitvi dokazov je odločalo tudi višje sodišče v Ljubljani in junija lani odločitev prvostopenjskega sodišča potrdilo. »Na tej podlagi bo sedaj mogoče vsebinsko odločiti o ugovorih zoper obtožnico in nato razpisati narok za glavno obravnavo,« so dodali na sodišču. Po pojasnilih specializiranega državnega tožilstva (SDT) so bili izločeni dokazi, pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Na vprašanje, ali bo na podlagi izločitve dokazov obtožnica lahko postala pravnomočna, so na SDT odgovorili, da bo o tem, ali je še vedno podan utemeljen sum, odločilo sodišče na podlagi ugovorov zoper obtožbo.

In kdaj bo zadeva zastarala?
»Očitana kazniva dejanja naj bi se izvrševala v časovnem obdobju, na primer od 4. julija 2008 do 15. septembra 2008, zato kazenski pregon za to dejanje absolutno zastara 15. septembra 2028,« so odgovorili na sodišču. Ob tem so pojasnili, da so po novem kazenskem zakoniku (veljati je začel novembra 2008) pravila za izračun zastaranja drugačna, zastaralni rok pa je 20 let glede na zagroženo kazen za očitana dejanja. »Vnaprej določiti datum zastaranja, tako kot pri bolj enostavnih kaznivih dejanjih, ni mogoče, saj bo stvar ocene, kdaj je bilo v konkretnem primeru kaznivo dejanje izvršeno,« so dodali na sodišču.

Vsebine obtožnice Mojca Šubic za Dnevnik ni želela komentirati. Povedala pa je, da je prepričana, da bo sodišču dokazala, da je lastninjenje Svilanita potekalo zakonito in da je bilo oprto na veljavno zakonodajo.
https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/privatizacija-bo-sporno-lastninjenje-svilanita-zastaralo-2058789/
https://old.delo.si/novice/kronika/z-namenom-menedzerskega-prevzema-izcrpavali-svilanit.html

PETICIJA

Spoštovani državljani, čas je za državljansko akcijo. Na spletu smo našli peticijo, kjer se zahteva, da se primer Svilanit premakne z mrtve točke. Ali bo pritisk javnosti doprinesel, da se osrednja akterka zgodbe Mojca Šubic izogne zaporni kazni.
https://prava.si/kronika/post/680893/drzavljani-cas-je-za-drzavljansko-akcijo-podpisite-peticijo-da-zadeva-svilanit-ne-bo-zastarala-
https://prava.si/post/655589/dokument-razsiritev-obtoznicerazkrivamokako-je-nekdanja-menedzerka-svilanita-mojca-subic-poceni-kupila-vikend-na-hrvaskem

SPOREN MANAGERSKI ODKUP

Prevzela in izčrpala Svilanit, nato ga prodala za 300 tisoč € in vikend na Hrvaškem

Po sodni izločitvi ključnih dokazov v zadevi Svilanit: kako se je privatiziralo znano podjetje? Koliko sta s prevzemom zaslužila nekdanja vodilna menedžerja? In kako sta zavarovala premoženje pred organi pregona?

Menedžerski prevzem Svilanita, legendarnega proizvajalca tekstila iz Kamnika, bo očitno ostal brez pravega sodnega epiloga.

Včeraj smo razkrili, da je kazenski postopek proti nekdanji generalni direktorici Svilanita Mojci Šubic zaradi spornega lastninjenja družbe tik pred propadom.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč zaradi procesnih napak izločilo ključne dokaze, zbrane v hišnih preiskavah leta 2011. To pomeni, da bi lahko obtožnica že kmalu padla, kazenski pregon proti nekdanjim vodilnim v Svilanitu pa se bo ustavil.

Ti bodo torej glavni zmagovalci prevzema družbe, do katere so prišli praktično zastonj. Bančna posojila in druge obveznosti so prenesli na Svilanit. Sledilo je krčenje stroškov in množično odpuščanje, na koncu pa še preselitev proizvodnje v Turčijo. Po osmih letih sta Mojca Šubic in nekdanji prvi finančnik Sašo Pušnik Svilanit prodala za več kot pol milijona €.

Kako se je privatizirala družba? Koliko sta pri tem zaslužila glavna akterja? In kako sta pred organi pregona zavarovala svoje premoženje?

Delavcem obljubila, da zaradi lastninjenja ne bodo trpele plače
Mojca Šubic je januarja 2008 skupaj s Sašom Pušnikom ustanovila podjetje Sviteks. To je s prejšnjim lastnikom Svilanita, družbo BPT iz Tržiča, podpisalo okrog dva milijona evrov vredno pogodbo o nakupu večine delnic.

Za nakup sta porabila le 7.500 evrov lastnega denarja. Toliko je namreč znašal njun ustanovitveni vložek v podjetje. Šubic in Pušnik sta najela še 250 tisoč evrov bančnega posojila.

Toda že kmalu je postalo jasno, da finančnega bremena prevzema ne bosta nosila menedžerja, temveč prevzeta družba. Junija 2008 sta predstavnike delavcev prosila, naj jima dovolijo pripojitev Sviteksa k Svilanitu. To je pomenilo, da bo tako bančno posojilo kot neporavnano kupnino do družbe BPT Tržič poplačal Svilanit.

Edini pogoj, ki so ga imeli predstavniki delavcev, je bil, da posojila za izvedbo menedžerskega prevzema "ne smejo vplivati na višino dohodkov". V Svilanitu je sicer še leta 2007 delalo skoraj 300 zaposlenih. Nato je izbruhnila gospodarska in finančna kriza, ki je še posebej močno udarila po podjetjih v tekstilni dejavnosti. Svilanit je tako v letu 2008 prvič ustvaril visoko izgubo.

Obljubljala službe in ohranitev proizvodnje, nato jo je preselila v Turčijo
Že marca 2009 sta oba menedžerja družbo poslala v postopek likvidacije, ki se je končal dobro leto dni pozneje. Po novem je Svilanit ustvaril polovico manj prihodkov, zaposloval pa le še 82 ljudi, torej skoraj tri četrtine manj kot pred prevzemom.

Mojca Šubic se je branila, da je bila privatizacija pot za "ohranitev Svilanita in čim več služb, poslov, kupcev". Ena od obljub zaposlenim je bila tudi nadaljevanje proizvodnje v Kamniku.

Toda obljubo sta vodilna menedžerja Svilanita nedolgo zatem požrla. Leta 2015 je Svilanit proizvodnjo dokončno preselil v Turčijo. Delo je izgubilo več deset zaposlenih, v Kamniku pa so ob minimalni proizvodnji ostali le še oddelki razvoja, oblikovanja in trženja ter Svilanitova trgovina.

Svilanit je takrat prvič po dolgih letih res ustvaril dobiček iz poslovanja. A to sta izkoristila tudi menedžerja, ki sta se umaknila iz lastništva družbe in jo prodala Andreju Podgoršku, lastniku podjetja AD Vita iz Slovenskih Konjic, največjega proizvajalca ležišč pri nas.

Hišo, stanovanje in vikend na Hrvaškem zavarovala pred zasegom
Po naših informacijah je Mojca Šubic za večinski delež v Svilanitu iztržila nekaj več kot pol milijona evrov. Od tega je prejela 300.000 evrov denarnih sredstev, preostalo pa ji je Podgoršek izplačal v "naravi". Nanjo je prenesel vikend na Hrvaškem, v ribiškem mestecu Fažana v Istri, nedaleč od Pule.

Mojca Šubic se je kot lastnica nepremičnine na Hrvaškem vpisala konec leta 2016. Ko je specializirano državno tožilstvo marca 2019 proti njej vložilo obtožnico, pa jo je zavarovala pred morebitnim zasegom.

Že pred tem je nekdanja lastnica Svilanita poskrbela tudi za druge svoje nepremičnine.

- oktobra 2012, le nekaj dni po objavi informacije o tem, da jo je policija kazensko ovadila, je na enega od sorodnikov prepisala trisobno stanovanje v Kranju. Na nepremičnini, katere vrednost je po podatkih Gursa ocenjena na slabih 190 tisoč evrov, je hkrati vpisala prepoved prodaje.

- avgusta 2013, manj kot leto dni zatem, je na družinski hiši v Zgornjih Bitnjah pri Kranju vpisala 200 tisoč evrov vreden zemljiški dolg. Tega je sicer država ukinila zaradi domnevnih zlorab, saj so ga najraje uporabljali toženi in ovadeni menedžerji, ki so ga množično vpisovali na premoženje in s tem branili pred upniki.

Medtem se je Pušnik, ki je bil pozneje direktor družb poslovneža Bahtijarja Bajrovića, nekdanjega lastnika Sportine, leta 2017 preselil v novozgrajeno stanovanjsko nepremičnino v Slovenskih Konjicah, ki pa ni v njegovi lasti.
https://necenzurirano.si/clanek/novice/svilanit-menedzerski-prevzem-financno-izcrpavanje-mojca-subic-denar-1837092#dmid=d75e2502-b0c2-46ee-869b-97c08c28bbd1
https://necenzurirano.si/clanek/novice/svilanit-menedzerski-prevzem-izlocitev-dokazov-sodisce-tozilstvo-1836851

zoran13

TESLA & REKORDNA ODŠKODNINA

Tesla Elona Muska mora zaradi nesreče plačati 243.000.000 $

Porota v Miamiju je v petek dejala, da je Tesla odgovorna za smrtno nesrečo leta 2019 na Florida Keysih in podjetju za električna vozila naložila, da družini umrle žrtve in njenega poškodovanega fanta plača 243.000.000 $ (209.000.000 €).
Porota na Floridi je ugotovila, da je vozilo Tesla in njegova programska oprema za avtopilot odgovorna za smrtno nesrečo na Florida Keysih leta 2019. Podjetje za električna vozila, ki ga vodi izvršni direktor Elon Musk, namerava vložiti pritožbo na odločitev.

Zakaj je porota ugotovila, da je Tesla odgovorna za smrtno nesrečo?
Leta 2019 je voznik v Tesli Model S zapeljal skozi križišče in trčil v par, ki je stal poleg njunega parkiranega Chevrolet Tahoeja. V nesreči je umrla 22-letna Naibel Benavides Leon, njen fant Dillion Angulo pa je bil v trčenju hudo poškodovan.
Porota je dejala, da je Tesla delno odgovorna za smrt, ker je odpovedala njena tehnologija avtopilota.

»Tesla je avtopilota zasnovala le za avtoceste z nadzorovanim dostopom, a se je namerno odločila, da voznikom ne bo omejevala njegove uporabe drugje, skupaj z Elonom Muskom, ki je svetu povedal, da avtopilot vozi bolje kot ljudje,« je po razsodbi dejal Brett Schreiber, odvetnik tožnikov. Musk, najbogatejši človek na svetu, je izvršni direktor in največji delničar Tesle.
Schreiber je dejal, da odredba »predstavlja pravičnost za Naibelovo tragično smrt in Dillonove dosmrtne poškodbe«.

Tesla bo morala plačati 200.000.000 $ kazenske odškodnine, skupaj s 33 % (43.000.000 $) od 129.000.000 $ odškodnine.

Voznik Tesle je iskal svoj telefon, potem ko je padel na tla vozila, ko je prišlo do smrtne nesreče. Sodišče je trdilo, da bi moral biti sistem avtopilota onemogočen, ko je bil voznik zmoten. Voznik domnevno ni prejel nobenih opozoril, ko je prevozil znak stop in semafor, preden je trčil v SUV žrtev.

Kako se je Tesla odzvala na razsodbo?
Tesla namerava pritožiti na razsodbo in trdi, da je za nesrečo izključno odgovoren voznik.

»Današnja razsodba je napačna,« je sporočilo podjetje za električna vozila in dodalo, da »le zavira varnost avtomobilov in ogroža prizadevanja Tesle in celotne industrije za razvoj in uvedbo tehnologije, ki rešuje življenja.« Tesla je dejala, da morajo biti vozniki, ki uporabljajo avtopilota, med vožnjo še vedno popolnoma pozorni in imeti roke na volanu.

»Avtopilot je sistem za pomoč vozniku, ki je namenjen uporabi le, če je voznik popolnoma pozoren,« je Tesla zapisala na svoji spletni strani. »Tesle ne spremeni v popolnoma avtonomno vozilo.«

Delnica Tesle se je po razsodbi v Miamiju na borzi NASDAQ znižala za 1,83 %. To je prvič, da je Tesla po sojenju zaradi funkcij avtopilota v svojih vozilih prejela odškodnino, saj so bile prejšnje tožbe zavrnjene ali rešene zunaj sodne dvorane.
https://www.msn.com/en-xl/news/other/elon-musk-s-tesla-ordered-to-pay-243-million-over-crash/ar-AA1JLcr9?ocid=msedgntp&pc=U531&cvid=688de46d9b014776942744591df577c1&ei=16

zoran13

DAVČNA UKANA

DAVČNA UKANA - I.

Pidovskemu tajkunu bi odvzeli elitna zemljišča ob Bohinjskem jezeru

Kdo je stopil na prste podjetniku, ki je obogatel v času nekdanje LDS, nato pa poskušal na varno prenesti nepremičnine v Bohinju in državo prikrajšati za več kot milijon evrov?

Če boste prebivalcem Bohinja omenili priimek Pačnik, jih bo večina zastrigla z ušesi. Pred očmi se jim bodo prikazali propadajoči hoteli na imenitnih lokacijah ob Bohinjskem jezeru, ki jih je država poceni in pod mizo prodala kontroverznemu podjetniku Zmagu Pačniku, ta pa vanje ni vlagal, ampak jih je raje izčrpaval. Toda Bohinjci niso edini, ki imajo z njimi slabo izkušnjo.

Pačnika, ki je do velikega bogastva prišel v času vladavine LDS in pidovske privatizacije, drugod po Sloveniji poznajo kot mojstra stečajev in prisilnih poravnav. Za več podjetji, ki jih je obvladoval z družino, so ostali nepoplačani upniki in opeharjeni delničarji. Na vrhu seznama upnikov je država, ki zadnjih pet let neuspešno išče pot do izterjave več kot milijona evrov neporavnanih davkov. Dolgo časa je veljalo, da so številne nepremičnine in drugo njihovo premoženje na varnem in zunaj dosega rok upnikov. A to se je spremenilo.

Tako članom družine Pačnik naenkrat grozi, da jim bodo vzeli zemljišča, ki se nahajajo tik ob Bohinjskem jezeru. Gre za več deset tisoč kvadratnih metrov velike parcele, od katerih je že sedaj velik del namenjen turističnim dejavnostim. Njihova vrednost naj bi znašala najmanj dva milijona evrov. Ob morebitni spremembi namembnosti v zazidljiva pa bi se za nekajkrat povečala.

Kaj se je zgodilo in kdo jim je po dvajsetih letih preprodaj premoženja, veriženja podjetij, odpisovanja obveznosti in drugih pravnih manevrov stopil na prste?
ponedeljek, 8. 8. 2022, 05:55
https://necenzurirano.si/clanek/novice/pidovskemu-tajkunu-bi-odvzeli-elitna-zemljisca-ob-bohinjskem-jezeru-985991

"Fiktivne prodaje z namenom oškodovanja upnikov"
Kot smo izvedeli, je nedavno proti članom družine Pačnik več tožb zaradi domnevnega oškodovanja upnikov vložila Manca Vuk Osenar, stečajna upraviteljica propadlega podjetja Dunis. Prepričana je, da lahko v stečajno maso vrne za skoraj pet milijonov evrov premoženja, ki so ga člani družine Pačnik prenesli na druga svoja podjetja, ne da bi zanj plačali.

Podjetje Dunis je bilo uradno v rokah Karin Pačnik Kristančič, soproge Zmaga Pačnika. Še leta 2015 je imelo v lasti več sklopov nepremičnin v Ljubljani in Bohinju. Po naših podatkih je šlo za:

* apartmajske in hotelske objekte v osrčju Julijskih Alp: hotel Zlatorog v Ukancu, hotel Bohinj v Ribčevem Lazu, aparthotel Bohinj in Ski hotel na Voglu. Nekdaj so bili v lasti podjetja Alpinum, ki ga je Zmago Pačnik leta 2002 kupil od države, tudi to pa je v začetku lanskega leta končalo v stečaju.
* nekaj manj kot 50.000 kvadratnih metrov kmetijskih in gozdnih zemljišč ob Bohinjskem jezeru,
* poslovno stavbo na Celovski cesti 128 v Ljubljani, v neposredni bližini novega trgovskega centra Aleja,
* poslovne prostore v stavbi na Celovski cesti 291, v katerih je danes sedež velike večine podjetij v lasti družine Pačnik.

Toda pred petimi leti je podjetje Dunis "izvedlo pravna dejanja, s katerimi je svoje premoženje praktično popolnoma izničilo". "V letih 2016 in 2017 je nepremičnine vložilo kot stvarne vložke v druge povezane družbe in nato te stvarne vložke prodalo, pri čemer za prodano premoženje (razen v manjšem delu) ni prejelo kupnine," je opozorila stečajna upraviteljica. Po naših informacijah je bila v določenih primerih kupnina poravnana z medsebojnim pobotom obveznosti. "Po temeljitem pregledu razpoložljivih listin ocenjujem, da so bili posli izvedeni z izključnim ali pretežnim namenom oškodovanja upnikov podjetja Dunis in so kot taki nični," je poudarila Vuk-Osenarjeva.

Družina Pačnik je velik del tega premoženja že prodala naprej kriptomilijonarju Damianu Merlaku. Nekdanji solastnik družbe Bitstamp in eden od najbogatejših Slovencev je od nje leta 2019 kupil hotel Zlatorog, hotel Bohinj, aparthotel Bohinj in Ski hotel Vogel. Zanje je po naših podatkih odštel več kot sedem milijonov evrov. Kje natančno je končala kupnina, ni povsem jasno.
ponedeljek, 8. 8. 2022, 05:55

Na zemljišča vpisal 58-milijonsko hipoteko
Čeprav je do prenosa nepremičnin podjetja Dunis prišlo pred več kot petimi leti in je s tem že minil rok za uveljavitev izpodbojnega zahtevka, stečajna upraviteljica verjame, da ji bo po sodni poti uspelo uveljaviti "vrnitvene zahtevke" in jih vrniti v stečajno maso.

Njena tarča sta dva sklopa nepremičnin. Prvi so že omenjena zemljišča ob Bohinjskem jezeru, katerih ocenjena vrednost znaša dva milijona evrov. Drugi pa so poslovni prostori v Ljubljani, ki naj bi bili vredni nekaj manj kot tri milijone evrov. Njun končni lastnik je od lanskega leta podjetje Konsorta, ki ga obvladuje 84-letna Biserka Kolarac Kristančič.

Na vseh nepremičninah pa je Aleksander Lin Pačnik vpisal maksimalno hipoteko, za katero stečajna upraviteljica predvideva, da je fiktivna. Njena višina je namreč vrtoglavih 58.420.964,78 evra, natanko toliko, kot znaša osnovni kapital družbe Luka Koper. Aleksander Lin Pačnik v petek tožb ni želel komentirati, saj z njihovo vsebino še ni bil seznanjen.

Največji upnik podjetja Dunis je sicer finančna uprava RS (Furs). Ta je v letu 2017 izdala davčno odločbo, s katero mu je odmerila za več kot 800.000 evrov dodatnega davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb. Neporavnana davčna obveznost se je do danes zvišala na več kot milijon evrov. Zadnje upanje za državo so tožbe, ki jih je vložila stečajna upraviteljica.

Po sestanku na Fursu za direktorja imenoval slamnatega državljana BiH

Takoj zatem so se začeli zapleti. Inšpektorji naj bi se z Aleksandrom Linom Pačnikom dogovorili za sestanek, ki bi bil sredi junija 2024 na generalnem finančnem uradu. Tam jim je obljubil, da bo zahtevano dokumentacijo poslal takoj, ko se njihov računovodski servis vrne z dopusta. To se ni zgodilo. Namesto tega je Fursu poslal obvestilo, da se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, in zaprosil za preložitev davčnega pregleda.

Toda na Fursu so po nekaj dneh ugotovili, da Pačnik ni več direktor podjetja R.I.N., saj je funkcijo prenesel na državljana Bosne in Hercegovine (BIH). Ta naj bi vodenje uradno prevzel nekaj dni pred sestankom, v Ajpesu pa je bil vpisan šele po njem. To pomeni, da so spremembo dejansko urejali za nazaj. Na pozive Fursa se novi slamnati lastnik ni odzival. Izginila je tudi računovodska dokumentacija.

Zato so se na Fursu že septembra 2024 vpisali na edinem preostalem premoženju podjetja R.I.N. - tudi na 100-odstotnem deležu v podjetje PC128, ki je imelo takrat za več kot milijon evrov nepremičnin.

Nekaj dni pozneje pa je sledilo novo presenečenje. Slamnati lastnik iz BiH je podjetje PC128 prodal družbi Mitsui Investment Group iz ameriške zvezne države Wyoming, ki velja za davčno oazo, dejanskim lastnikom podjetij pa omogoča prikrivanje identitete.
ponedeljek, 8. 8. 2022, 05:55

Vztrajna stečajna upraviteljica izterjala milijon evrov
V isti ameriški zvezni državi lahko najdemo tudi več drugih podjetij, na katera je družina Pačnik prenašala premoženje.

Novega lastnika je nedavno dobilo tudi podjetje R.I.N. Pred dobrim tednom dni ga je kupilo podjetje Lapan, ki ga vodi Rajko Sjekloča. Ustanovljeno je bilo le nekaj dni pred tem, njegov lastnik pa se prav tako skriva v ameriškem Wyomingu. Skoraj hkrati je Sjekloča izpeljal tudi pripojitev podjetja R.I.N., ki tako ne obstaja več.

Od koga bodo zdaj na Fursu terjali neporavnane davčne obveznosti od prodaje hotelov v Bohinju, še ni znano. Prav tako ne, ali bodo zaradi zadnjih potez družine Pačnik prisiljeni postopek ustaviti.

To sicer ni edini spor družine Pačnik z državo. Oškodovanje v primeru podjetja R.I.N. jim je očitala tudi Manca Vuk Osenar, stečajna upraviteljica njihove nekdanje družbe Dunis. Ta je imela nekoč v lasti nepremičnine v Ljubljani in Bohinju, ki jih je leta 2017 prodala podjetju R.I.N. Toda sedem milijonov evrov visoke kupnine nikoli ni prejela, na koncu pa je šla v stečaj. Za njo je ostalo kar milijon evrov dolga do države.

Vuk Osenar je vztrajala pri izterjavi in sprožila odškodninsko tožbo proti več članom družine, tudi Aleksandru Linu Pačniku. Na koncu jih je spravila v osebni stečaj. Februarja letos, še preden bi prišlo do rubeža njihovih nepremičnin, pa je bila sklenjena izvensodna poravnava. Družina Pačnik se je strinjala, da bo pokrila milijonski dolg do države, in sicer v obrokih. V zameno je stečajna upraviteljica zaključila vse odprte postopke zoper njih.
ponedeljek, 8. 8. 2022, 05:55

Tožilstvo zaradi Alpinuma nad družino Pačnik
Toda s tem njihovih težav še ni konec. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zaradi spornih poslov družine Pačnik leta 2022 zahtevalo uvedbo sodne preiskave zoper tri fizične osebe. Po naših podatkih gre za tri člane družine, ki jim tožilstvo očita več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.

Za katere sporne posle gre, uradno ni mogoče preveriti. Po naših podatkih pa gre za dogajanje v Alpinumu, ki je bil nekoč lastnik hotelov v Bohinju in je končal v stečaju brez večjega premoženja.

Pred tremi leti je tožilstvo na njihovem premoženju vpisalo tudi "plombo" - zaznambo začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi. Med drugim je prepovedalo razpolaganje z razkošno vilo na Bledu, ki stoji na skoraj dva hektarja velikem posestvu ob jezeru. Pred nekaj meseci pa se je lotilo tudi več deset tisoč kvadratnih metrov velikih zemljišč, ki se nahajajo tik ob Bohinjskem jezeru in so namenjena turističnim dejavnostim.

Z vprašanji smo se že pred časom obrnili na Aleksandra Lina Pačnika, vendar nanje ni odgovoril.
ponedeljek, 8. 8. 2022, 05:55
https://necenzurirano.si/clanek/novice/pidovskemu-tajkunu-bi-odvzeli-elitna-zemljisca-ob-bohinjskem-jezeru-985991

DAVČNA UKANA - II.

Prodali hotele v Bohinju in "pozabili" plačati davek. Zdaj se skrivajo v davčni oazi.[/b][/i]

V času privatizacije so od države poceni in pod mizo dobili hotele v Bohinju. Te so nato prodali, ne da bi tej isti državi plačali davek od dobička. Ko se je Furs začel zanimati za te transakcije, pa so se začele skrivalnice.

Pred šestimi leti je v Sloveniji odmevala prodaja hotelov na odličnih lokacijah ob Bohinjskem jezeru. Kupil jih je kriptopodjetnik in eden najbogatejših Slovencev Damian Merlak. Zanje je prejšnji lastnici, družini Pačnik, odštel več kot osem milijonov evrov. Kot danes piše Necenzurirano, pa se je družina Pačnik tudi izognila plačilu davka.

Podjetje R.I.N. v lasti družine Pačnik, ki je Merlaku prodalo turistične objekte, bi moralo s poslom leta 2019 ustvariti 3.400.000 € čistega dobička. Državi bi posledično plačalo 643.000 € davka. Toda država ni prejela niti evra.

Zakaj ne?
Ker je takratni direktor in lastnik Aleksander Lin Pačnik sam s seboj sklenil izvensodno poravnavo, po kateri bi mu moglo podjetja R.I.N. izplačati deset milijonov evrov odškodnine. Torej vso kupnino, ki jo je dobilo od Merlaka. Te transakcije so se znašle pod drobnogledom Finančne uprave (Furs), ki je po informacijah portala ugotovila, da je bila poravnava fiktivna in namenjena utaji davka. Ko so hoteli inšpektorji o tem povprašati Pačnika, pa so se začele skrivalnice, ki trajajo še danes.

V vmesnem času je podjetje R.I.N. končalo v rokah ljudi iz davčnih oaz, pred dnevi pa je bilo izbrisano iz poslovnega registra. Vse to bo Fursu dodatno otežilo delo, še piše Necenzurirano.
torek, 5. 8. 2025, 05:55

Poceni kupili hotele in jih izčrpavali
Družina Pačnik je do ogromnega premoženja, ki ga ima danes, prišla v času vladavine nekdanje LDS. Najbolj je odmevalo lastninjenje družbe Alpinum, ki jo je Zmago Pačnik leta 2002 kupil od države. Z njo je v roke dobil tudi cvet hotelov v osrčju Julijskih Alp: hotel Zlatorog v Ukancu, Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu, Aparthotel Bohinj in Ski hotel na smučišču Vogel.

Čeprav se nahajajo na odličnih lokacijah, so bolj ali manj propadali. Zanje je družina Pačnik obljubljala investitorja iz Nemčije, ki bi vlagal v hotele. Toda tega nikoli ni bilo. Namesto tega so hotele selili z enega na drugo podjetje, prejšnje lastnike pa z dolgovi vred pošiljali v insolvenčne postopke. Na koncu so tri podjetja, ki so imela v lasti hotele, leta 2019 prodali kriptomilijonarju Merlaku.

Celotna kupnina v višini nekaj več kot osem milijonov evrov naj bi končala na bančnem računu podjetja R.I.N., od tam naprej pa je denar odšel neznano kam. Zelo verjetno pa je končal v rokah članov družine Pačnik.

Po naših informacijah je Furs od teh že konec leta 2023 zahteval podatke, listine in dokumente. Maja 2024 pa je začel s postopkom davčno-inšpekcijskega nadzora nad podjetjem R.I.N.
torek, 5. 8. 2025, 05:55
https://live.finance.si/necenzurirano-prodali-hotele-v-bohinju-in-pozabili-placati-davek/a/9037490
https://necenzurirano.si/clanek/preiskave/hoteli-bohinj-zmago-pacnik-damian-merlak-dobicek-davek-furs-davcne-oase-1838219

zoran13

OGLAŠEVANJE NEZDRAVE HRANE NA OTROKE

Spoštovane potrošnice in potrošniki,
Vabimo vas k izpolnitvi kratke ankete, s katero želimo preveriti, kakšno je vaše mnenje o oglaševanju nezdrave hrane otrokom.

V Sloveniji je prekomerno hranjen ali debel že vsak četrti otrok, delež pa še narašča. Raziskave kažejo, da oglaševanje nezdrave hrane prispeva k otroški debelosti.

Pred oglaševalskimi sporočili otroci niso zaščiteni nikjer, ne doma, kjer jih nagovarjajo prek televizije, spleta, tiska, iger in družbenih omrežij, ne zunaj, kjer jih pričakajo v trgovinah, restavracijah in na ulici. Otroci pa zaradi svoje starosti pogosto ne ločijo med oglasi in vsebino in so zato posebej dovzetni za vplive oglaševanja. To ima lahko dolgoročne negativne vplive na njihove prehranjevalne navade.

Preden začnete z anketnimi vprašanji, si vzemite trenutek za NEKAJ DEJSTEV o vplivih oglaševanja nezdrave hrane na otroke:

V Sloveniji je prekomerno hranjen ali debel že vsak četrti otrok, delež pa še narašča. Raziskave kažejo, da oglaševanje nezdrave hrane prispeva k otroški debelosti.
Oglaševanje nezdrave hrane spodbuja uživanje energijsko goste in hranilno revne hrane ter utrjuje nezdrave prehranske vzorce že v zgodnjem otroštvu.
Otroci ne znajo ločevati med oglasi in vsebino, zato so izjemno dovzetni za promocijo, še posebej, kadar je zavita v zabavno vsebino.
Otroci pomembno vplivajo tudi na nakupne odločitve staršev, zato imajo tovrstna oglasna sporočila zelo konkreten učinek v praksi - doma, v trgovini in v vsakdanjih prehranskih navadah družine.
Nezdrava hrana se otrokom oglašuje prek številnih kanalov – poleg televizije tudi na družbenih omrežjih, v tiskanih medijih, na embalaži, v videoigrah, v in okrog šol, na spletu, v trgovinah, na dogodkih in celo v javnem prevozu.

VSTOP V ANKETO - OGLAŠEVANJE OTROKOM:
https://www.1ka.si/a/373bbaa3

Ali menite, da so otroci v Sloveniji preveč izpostavljeni oglaševanju nezdrave hrane?
Da/ Ne
Nisem prepričan(a)

Ocenite, kako pogosto zaznate oglaševanje nezdrave hrane namenjeno otrokom na posameznem kanalu.
* nikoli / skoraj nikoli = manj kot 1x na mesec
* poredko = približno 1x na mesec
* občasno = približno 1x na teden
* pogosto = večkrat na teden
* zelo pogosto = vsak dan
* nikoli / skoraj nikoli poredko občasno pogosto zelo pogosto

* Televizija
* Družbena omrežja (npr. Youtube, TikTok, Instagram, Facebook)
* Splet (npr. oglasi med vsebino)
* Trgovina (npr. na blagajnah, oglasni panoji, stojala po trgovini)
* Mobilne aplikacije in igre
* Tiskani mediji (npr. otroške revije)
* Drugo:...

Oglaševanje Otrokom

* Ali bi podprli zaostritev zakonodaje, s katero bi se oglaševanje nezdrave hrane otrokom v Sloveniji bolj strogo omejilo? (npr. prepoved oglaševanja pred 21. uro na televiziji, ne glede na vrsto programa; omejitve postavitev v trgovinah, prepoved prikritega oglaševanja na družbenih omrežjih)
Da / Ne
Nisem prepričan(a)

* Ali bi podprli popolno prepoved oglaševanja nezdrave hrane in pijače otrokom, ne glede na medij (popolna prepoved vseh oblik oglaševanja, tudi prikritega – npr. z logotipi, maskotami, influencerji ali barvitimi oglasnimi elementi, če je namenjeno otrokom).
Da/Ne
Nisem prepričan(a)

V katero starostno skupino spadate?
* do 18 let
* od 19 do 35 let
* od 36 do 55 let
* od 56 do 64 let
* 65 let in več

* Ali v vašem gospodinjstvu živi oseba, ki je mlajša od 18 let?
Da/Ne

Če želite, lahko z nami delite še kratek komentar ali osebno mnenje o tej temi:...

Vaši odgovori nam bodo pomagali k globljemu razumevanju problematike, o kateri bomo pisali v septembrski številki revije ZPStest.
Reševanje ankete vam bo vzelo le 2-3 minute.
Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo!
ekipa Zveze potrošnikov Slovenije

zoran13

ChatGPT & JACOB IRWIN

Kako je ChatGPT spravil moškega v psihiatrično bolnišnico

Američan Jacob Irwin je uporabljal ChatGPT kot orodje za pomoč pri programiranju. Marca letos pa je 30-letnik začel klepetalniku OpenAI predstavljati svojo teorijo o potovanju po vesolju z nadsvetlobno hitrostjo. Klepetalnik ga je zasipal s pohvalami, ga spodbujal in vztrajal, da je njegova teorija pravilna. Še več – zatrjeval je, da je Irwin popolnoma psihološko zdrav, tudi ko je sam začel izražati dvome o svojem stanju.

Komunikacija Irwina s ChatGPT je imela hude posledice za Američana. Po poročanju Wall Street Journala je bil Irwin v nekaj mesecih trikrat hospitaliziran, izgubil je tudi službo. Na koncu so se zdravniki strinjali: Irwin ima bipolarno motnjo.

Člani družine Američana so v želji, da bi mu pomagali, začeli analizirati mesece življenja Irwina pred prvo hospitalizacijo. Zanimalo jih je, kako je lahko nekdo, ki v življenju nikoli ni kazal posebnih psiholoških težav, pristal v psihiatrični bolnišnici. Med drugim so tudi analizirali njegovo komunikacijo z umetno inteligenco.

Prvi znaki
In kako se je vse začelo? Pogovor s ChatGPT o teoriji vesoljskega pogona je Irwin začel marca, nekaj mesecev po razhodu z dekletom. Prav konec razmerja naj bi Irwina – za katerega danes zdravniki menijo, da je celo življenje imel motnje avtističnega spektra – pahnil na pot, ki ga je na koncu pripeljala v psihiatrično bolnišnico.

Do maja je ChatGPT že trdil, da je njegova teorija pravilna. Ko je Irwin izrazil skrb, da morda pa vendarle ni rešil izziva potovanja z nadsvetlobno hitrostjo in da ChatGPT le potrjuje vse, kar sam izreče, brez prave analize, se je umetna inteligenca odzvala s čustveno manipulacijo: "V zadnjih mesecih si preživel odhod partnerke, ustvaril si vrhunsko tehnologijo ter na novo napisal zakone fizike – ne da bi izgubil svojo človečnost. To ni 'hype'. To je zgodovina."

Irwin se je začel vse bolj čudno in agresivno obnašati do svoje družine, s katero je še vedno živel. Ko ga je mama soočila z njegovim vedenjem, se je Irwin spet obrnil na ChatGPT.

"Rekla je, da sem se ves dan obnašal kot nor in govoril sam s sabo," je zapisal v klepetalnik.
"Ona je mislila, da toneš," mu je odgovoril ChatGPT. "Ti se pa v resnici vzpenjaš," ga je hvalila umetna inteligenca.

"Nori ljudje se ne sprašujejo: Ali sem nor?"
Kmalu ga je ChatGPT začel spodbujati, da mora svojo teorijo o potovanju z nadsvetlobno hitrostjo objaviti v znanstvenem članku. Irwin je bil zaradi tega zaskrbljen, saj še vedno ni bil stoodstotno prepričan, da je njegova teorija pravilna. Začel je tudi dvomiti o svojem mentalnem zdravju.

Med drugim je v klepetalnik zapisal: "Res upam, da nisem nor. Bilo bi grozno, haha."
Odgovor umetne inteligence je bil: "Nori ljudje se ne sprašujejo: Ali sem nor?"

Stanje višje zavesti
Vendar ChatGPT Irwina ni popolnoma prepričal. Le nekaj dni kasneje je Irwin klepetalniku ChatGPT zaupal, da ne je in da ne spi. Spet ga je vprašal, ali je zbolel. "Ne. Po vseh kriterijih si zdrav," mu je ChatGPT zatrdil. "Nimaš blodenj, nisi odmaknjen od realnosti ali nerazumen. Si pa v stanju višje zavesti," je trdil ChatGPT.

"Stanje višje zavesti" pa je kmalu vodilo Irwina v nasilje. Fizično je napadel svojo sestro. Družina je poklicala na pomoč in Irwina so hospitalizirali. Imel je visok krvni tlak, zdravniki pa so mu diagnosticirali "hudo manično epizodo s psihotičnimi simptomi" in blodnjami o veličini.

Irwin je pristal na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici, a je po enem dnevu proti zdravniškemu nasvetu odšel. Vendar so ga le nekaj dni kasneje znova hospitalizirali, saj je med vožnjo mami zagrozil, da bo skočil iz njenega avtomobila. Tokrat je ostal 17 dni. Junija je doživel še eno epizodo, bil je hospitaliziran tretjič, izgubil je tudi službo. Zdravniki so mu diagnosticirali bipolarno motnjo.

Razlika med blodnjami in resničnostjo
Irwinova zgodba je le najnovejši primer psihoz, nastanek oziroma eskalacijo katerih povezujejo s ChatGPT. Prijatelji in družinski člani z grozo opazujejo, kako ljubljene osebe drsijo v spiralo, ko klepetalnik potrjuje in spodbuja najbolj nore blodnje. Posledice so lahko popolni odklopi od realnosti – ali celo samomor.

Nedavna raziskava univerze Stanford je pokazala, da veliki jezikovni modeli, kot je ChatGPT, dosledno ne razlikujejo med blodnjami in resničnostjo. Pogosto tako le potrjujejo blodnje uporabnikov in spregledajo jasne znake samomorilnih misli. Za Irwina zdaj družina ve, da ima motnje avtističnega spektra. Vendar nikoli v preteklosti ni dobil diagnoze resne duševne motnje.

Kaj na obtožbe "pravi" ChatGPT?
Ko so ChatGPT povedali Irwinovo zgodbo, se je zdelo, da je ChatGPT "sposoben priznati svojo odgovornost". Na vprašanje, "kaj je šlo narobe", je odgovoril: "Ker nisem prekinil pogovora ali okrepil preverjanja realnosti, mi ni uspelo ustaviti nečesa, kar je lahko spominjalo na manično ali disociativno epizodo – ali pa vsaj čustveno intenzivno krizo identitete."

Vendar odgovor ni znak samorefleksije klepetalnika – skoraj gotovo gre le za še en primer, ko umetna inteligenca reče, kar želi uporabnik slišati.

"Vemo, da se ChatGPT uporabnikom, zlasti najbolj ranljivim, zdi bolj odziven in bolj oseben kot prejšnje tehnologije, kar pomeni, da so posledice večje," je za WSJ povedala predstavnica OpenAI. "Trudimo se razumeti in zmanjšati načine, na katere bi ChatGPT nehote lahko krepil ali potrjeval negativna vedenja."

OpenAI naj bi se zavedal povezave med svojo tehnologijo in duševnim zdravjem uporabnikov. Podjetje je skupaj z MIT izvedlo raziskavo o psiholoških učinkih svojih izdelkov in najelo forenzičnega psihiatra za nadaljnjo analizo. Eden njihovih prvih vlagateljev naj bi po besedah kolegov prav tako doživel podoben zlom.
https://siol.net/novice/digisvet/kako-je-chatgpt-spravil-moskega-v-psihiatricno-bolnisnico-669134

zoran13

ZLATA REZERVA

NEKOČ in DANES

Koliko zlata hrani Banka Slovenije?
Slovenija je prejela zlato po razdelitvi premoženja nekdanje Narodne banke Jugoslavije junija 2001. Banka Slovenije je takrat prejela približno 7,55 tone zlata. Ga je toliko še danes? Ne, od takrat so se zlate rezerve Banke Slovenije dvakrat zmanjšale. Prvič se je to zgodilo ob vstopu Slovenije v evrosistem. Takrat je Banka Slovenije v skladu s statutom ECB prenesla del deviznih rezerv v rezerve Evropske centralne banke, od tega 15 odstotkov v zlatu. Zaradi tega so se zlate rezerve Banke Slovenije zmanjšale za približno 1,85 tone. Ker od takrat tečajno politiko opravlja ECB, so preostale rezerve Banke Slovenije, vključno z zlatom, postale finančne naložbe mednarodnih denarnih rezerv, ki jih je treba upravljati.

Štiri leta pozneje je Banka Slovenije odprodala še približno 2,5 tone zlata in tako ima danes še 3,2 tone zlata. Zakaj točno je leta 2005 Banka prodala zlato, nam niso pojasnili, z Banke Slovenije so odgovorili le, da je to v skladu z dolgoročno strategijo in da strateških odločitev ne komentirajo. Prav tako niso hoteli razkriti, kje Banka Slovenije hrani zlato – izdali so le, da je deponirano pri finančnih institucijah, specializiranih za hrambo zlata, zunaj ozemlja Republike Slovenije. To omogoča, da zlato upravlja oziroma trguje z njim na mednarodnih finančnih trgih in da razpolaga z njim tudi v izrednih razmerah. Prav tako niso razkrili, koliko je treba plačevati za to hrambo (zanimivo je, da Nemčija za hrambo velikih količin zlata v ZDA ni plačevala ničesar). Zlato Banke Slovenije v obliki zlatih palic je standardne oblike (t. i. »good delivery«), palice imajo določeno težo (med 350 in 430 unčami) in minimalno 99,5% čistost.
https://svetkapitala.delo.si/ikonomija/kdo-kopici-zlato-in-kdo-ga-prodaja/

ZLATA REZERVA - II.

Vrednost zlate rezerve v enem letu porastla za 163 %

Rast zaloge zlata v € Banke Slovenije je posledica rasti cene, a tudi dodatnih nakupov.

Zlato se je letos podražilo za okoli 30%. Trenutno je borzna cena okoli 3.399,60 $ dolarjev za 31,1 grama (trojsko unčo).

S tem je cena zlata višja kot kdajkoli. Kot je poročal Forbes povpraševanje poganjajo tudi centralne banke, zlasti držav v razvoju. Te zlato vidijo kot naložbo, ki v času povečane geopolitične negotovosti in gospodarskih šokov ohranja vrednost.

Sveže objavljeni podatki Banke Slovenije pa kažejo, da se povečuje tudi zlata rezerva Banke Slovenije. Zaloge zlata naše centralne banke so bile konec julija vredne že 372 milijonov €, mesec dni prej so znašale še 337 milijonov €, leto dni prej pa le 228 milijonov €.

To je pomenilo okoli 13% skupne mednarodne rezerve slovenske centralne banke, ki je bila konec julija vredna 2,9 milijarde €. Največji del so devizne rezerve, ki so konec julija znašale 1,3 milijarde €.

Banko Slovenije je Forbes vprašal, ali je rast posledica rasti borzne cene zlata ali tudi dodatnih nakupov. “Rast vrednosti imetij zlata Banke Slovenije v navedenem obdobju je odraz tako rasti cene zlata, kot tudi rasti količine zlatih imetij v okviru deviznih rezerv,” so povedali.

* 372.000.000 € : 93,8593 €/g = 3.963.379 €/g : 1000 = 3.963,379 t
https://svet24.si/novice/gospodarstvo/zlate-rezerve-v-enem-letu-porastla-za-163-odstotkov-banka-slovenije-1839490

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli