Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zoran13

ONDU

Na Kickstarterju v manj kot dveh dneh zbrali 10.000 $

Na Kickstarterju je objavljen še en slovenski projekt, leseni fotoaparat velenjskega podjetja ONDU. Gre za podjetje slovenskega umetnika Elvisa Halilovića, ki se med drugim že več let ukvarja tudi z izdelavo preprostih fotoaparatov iz lesa, poimenovanih Pinhole Cameras. Do danes je Halilović izdelal okoli 40 primerkov tovrstnih fotoaparatov, največji izmed njih naredi fotografije velike 3 x 4 metre, najmanjši pa fotografije, ki so velike le nekaj centimetrov.

Halilović se z izdelki iz lesa sicer ukvarja že dlje časa. Eden izmed bolj prepoznavnih projektov mladega umetnika je t. i. vodno mesto (ang. Floating City), postavljeno na velenjskem jezeru. Prav med izdelovanjem plavajoče platforme, namenjene bivanju brez izpustov in škodljivih vplivov na okolje, pa se je odločil, da se bo posvetil nekoliko manjšim produktom. Ugotovil je, da nihče ne izdeluje preprostih za uporabo, lepih na pogled in cenovno povsem dostopnih fotoaparatov. Izkoristil je svoje znanje o razporeditvi svetlobe in ustvaril prve primerke fotoaparatov z lesenim ogrodjem. Da bi zadostil različnim potrebam fotografiranja, jih je izdelal v šestih dimenzijah.

Pinhole Cameras fotoaparati so daleč od klasičnih fotoaparatov. Od njih se razlikujejo v tem, da za proizvajanje fotografij ne potrebujejo leč, posnete fotografije pa se tudi nekoliko razlikujejo od navadnih, saj jih krasijo posebni učinki.

Podjetje bo na Kickstarterju sredstva zbiralo še 27 dni, porabili pa jih bodo predvsem za nakup opreme in pripomočkov za pospešitev proizvodnje ter za nakup manjših delov, ki sestavljajo notranjost nenavadnih fotoaparatov. Več o projektu najdete na povezavi, kjer lahko tudi prispevate svoj delež k inovativnim lesenim fotoaparatom Pinhole Cameras.
http://gazela.dnevnik.si/sl/Novice/4553/ONDU%3A+Na+Kickstarterju+v+manj+kot+dveh+dneh+zbrali+10000+dolarjev
http://www.kickstarter.com/projects/ondu-/ondu-pinhole-cameras?ref=city

61.600 $
http://www.kickstarter.com/projects/ondu-/ondu-pinhole-cameras?ref=city

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 12 Jun 2013 13:46; skupaj popravljeno 4 krat

DINERS CLUB INTERNATIONAL

Uradno: licenco izgubil zaradi izčrpavanja družbe

Odločba Banke Slovenije razkriva, da je Diners Club Slovenija izgubil licenco zaradi posojanja drugim Lovšetovim družbam. Na drugi strani je imel že januarja 2012 za pet milijonov evrov zapadlih obveznosti do trgovcev.

Diners Club Slovenije Tomaža F. Lovšeta je licenco izgubil zato, ker je sredstva na veliko posojal drugim Lovšetovim družbam in posledično ni mogel poravnati večmilijonskih zapadlih obveznosti do domačih trgovcev, razkriva odločba Banke Slovenije, ki jo je moral Diners na pobudo bančnega regulatorja včeraj objaviti na svojih spletnih straneh.

Kje so končala sredstva družbe, ki se ukvarja s kartično dejavnostjo ter služi zgolj kot vmesni člen med uporabniki Dinersovih kartic in trgovci, za zdaj ni jasno. Podatke o tem so namreč v Dinersu zatemnili. Znano je zgolj, da je spornih skupno šest posojil in ena kapitalska naložba. Po dostopnih informacijah gre lahko tudi za delež v podjetju DC Invest LLC, prek katerega je Lovše kupil vilo na Floridi. Na drugi strani je Diners denar posodil za dokapitalizacijo Lovšetovega italijanskega Dinersa. Nepojasnjenih je za 3,5 milijona evrov posojil. Vsebina odločbe Banke Slovenije sicer postavlja v povsem drugačno luč tudi nekatera Lovšetova pojasnila javnosti v zadnjih dneh.

Čeprav tako Lovše kot predstavniki Dinersa vztrajajo, da je tako drastična poteza bančnega regulatorja prišla nepričakovano, je Banka Slovenije v resnici 4. junija 2012 izdala odredbo (v tistem času je zaradi velike izpostavljenosti Lovšetovih družb do Diners Club Italia ukrepala tudi italijanska centralna banka). V postopku nadzora je ugotovila, da »je finančna stabilnost Dinersa v zvezi z izvajanjem plačilnih storitev ogrožena zaradi dejavnosti, ki niso plačilne storitve«. Kot sporne je ocenila prej omenjena posojila. Regulator je Dinersu odredil, da mora ustanoviti ločeno pravno osebo, na katero bo prenesel dejavnost plačilnih storitev. Obveznost lahko izpolni tudi tako, da izterja posojila oziroma jih prenese na drugo družbo.

Banka Slovenije je v okviru pregleda poslovanja Dinersa ugotovila, da je posojanje sredstev »vplivalo na rast neporavnanih zapadlih obveznosti Dinersa do uporabnikov plačilnih storitev«. Tako je Diners že januarja 2012 zamujal s plačilom zapadlih obveznosti v višini 5,35 milijona evrov, znesek pa se je nato povečeval. »Povprečno dnevno stanje neporavnanih zapadlih obveznosti je marca 2013 znašalo 7,86 milijona evrov,« so opozarjali v Banki Slovenije.

Prvi rok, do katerega je moral Diners likvidirati posojila, je potekel konec lanskega leta, pri čemer so Banki Slovenije sprva zagotavljali, da bodo sporne posle prenesli na drugo pravno osebo. Obenem so izpolnitev zahteve pogojevali s prodajo italijanskega Dinersa in izolskega Dinita ter prejemom kupnine. Lovše je tik pred iztekom leta prosil za dodatne tri mesece, v katerih bi izpeljal prodajo, a se je nato zataknilo pri pridobivanju dovoljenj v Italiji. Kljub vsemu transakcija niti do aprila ni bila končana, zaradi česar so v Banki Slovenije izgubili potrpljenje. V začetku aprila so začeli postopek odvzema dovoljenja, ki se je 14. maja tudi končal.

Čeprav je Diners po Lovšetovih zagotovilih v četrtek na svoj račun prejel kupnino od prodaje italijanskega Dinersa in Dinita, so njegovi računi še vedno blokirani. Kljub temu so prilivi iz naslova obročnih odplačil varni pred upniki in izven dosega trgovcev. Ves Dinersov denarni tok je bil namreč prenesen na račun Unicredita, pri čemer ni jasno, ali ima »italijanska« banka kot glavna financerka Dinersa ekskluzivno pravico do poplačila. Trgovci, do katerih ima Diners po zadnjih uradnih podatkih za okoli devet milijonov evrov neporavnanih zapadlih obveznosti, bodo sicer čakali na plačilo, dokler Diners ne bo dobil nove licence. To pa se lahko zavleče tudi do tri mesece.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/uradno-licenco-izgubil-zaradi-izcrpavanja-druzbe

O Diners Clubu Slovenija

Diners Club Slovenija je na slovenskem trgu že več kot 30 let, kot samostojna družba s franšizno pogodbo pa deluje od leta 1993. Od zamenjave lastništva leta 2003 je ena najhitreje rastočih franšiz iz družine Diners Club International. Letos je bila že peto leto zapovrstjo oklicana za enega najboljših zaposlovalcev v Sloveniji in slovi kot družini prijazno podjetje.

V Sloveniji ima podjetje blizu 80.000 aktivnih članov, število novih pridno narašča. S kartico Diners Club je moč plačevati na več kot 21 tisoč prodajnih mestih po vsej Sloveniji in na več kot 15 milijonov prodajnih mest po vsem svetu. V sodelovanju s podjetjem Diners Club Finance je s kartico mogoče nakupovati na 12 obrokov, le z enim podpisom na več kot 7.000 prodajnih mestih, brez stroškov zavarovanja, brez dodatne dokumentacije in praviloma brez ostalih dodatnih stroškov.

Diners Club SLO svojim imetnikom in partnerjem vedno ponuja vse najboljše iz sveta plačilno-kreditnih kartic. Zaposluje več kot 90 strokovnjakov iz različnih področij, ki skrbijo za vaše zadovoljstvo.

* Poslanstvo Diners Cluba Slovenija
Imetnikom kartic zagotavljamo identifikacijo in razlikovanje glede na njihov življenjski slog. Z nami se počutijo edinstveni. Ustvarjamo tisto, o čemer drugi sanjajo, in pri tem uživamo. Naši višji cilji so: sožitje, sodelovanje pri dobrodelnih projektih in napredek.

* Vrednote Diners Cluba Slovenija
Spoštovanje in zaupanje
Spoštujemo sebe in druge. Smo pošteni in iskreni. Zaupamo sebi in svojim sodelavcem. S svojim ravnanjem utrjujemo zaupanje naših članov, poslovnih partnerjev, lastnika in javnosti.

* Odgovornost in delavnost
Zreli in izkušeni sodelavci sprejemamo preudarne in razumne odločitve. Stojimo za njimi in jih uresničujemo z vso odgovornostjo. S pravimi odločitvami in z odgovornim ravnanjem dosegamo odlične rezultate. Trajno smo uspešni zaradi izjemno delavnih, vztrajnih, zanesljivih in požrtvovalnih sodelavcev, ki uporabljajo svoje potenciale in jih nesebično delijo s podjetjem. Sledimo svojemu poslanstvu, zato proaktivno in odgovorno sodelujemo tudi z ožjim in s širšim okoljem.

* Odličnost
Odličnost se odraža v naših odnosih s strankami in v medsebojnih odnosih pri vsakodnevnem delu. Svoje delo opravljamo strokovno in profesionalno na vseh področjih in delovnih mestih. Vodita nas načeli transparentnosti in kakovosti. Tako smo bolj učinkoviti in uspešni. Kakovostna storitev - za stranko in za sodelavca – je pot do uspeha.

* Inovativnost
V podjetju negujemo in spodbujamo ustvarjalno razpoloženje, kreativnost in drznost. Dovzetni smo za ideje vsakega posameznika. S timskim delom iz inovativnih idej posameznikov izluščimo najboljše. Upoštevamo tudi ideje strank, jih oplemenitimo z izkušnjami in jih udejanjamo v praksi. Pri uresničevanju idej drzno nadgrajujemo obstoječo ponudbo.

* Lojalnost in pripadnost
Diners Club SLO je lojalen do notranjih in zunanjih deležnikov. Lojalnost pojmujemo kot skupek spoštovanja poslovnih dogovorov ter odgovorno ravnanje do vseh povezanih, kar se izraža v njihovem zaupanju do nas. Vzpodbujamo pripadnost med zaposlenimi, menedžmentom, lastnikom in franšizodajalcem (DCI-znamka) ter do naših strank.
http://www.dinersclub.si/o-podjetju/diners-club-slovenija

NUJNO SPOROČILO - I.

Spoštovani!

Iskreno se opravičujemo za vse nevšečnosti, ki jih je povzročila odločba banke Slovenije. Resnično smo bili presenečeni nad radikalnostjo in hitrostjo ukrepa. Povsem razumemo, da ste mnogi jezni in razočarani bodisi nad nami ali nad Banko Slovenije. Zagotavljamo pa vam, da so vsi naši napori od odvzema licence naprej usmerjeni v normalizacijo stanja. Verjamemo da so možnosti, da nam bo to uspelo, zelo realne. Slovenski trg kartic bi veliko izgubil brez Diners Club kartice, ki nudi največ ugodnosti in prihrankov med vsemi karticami na trgu.

Za čas, ko ne boste morali uporabljati kartice, vam bomo v skladu u zakonom zniđali vašo članarino za uporabo kartice. Upamo, da boste ostali naši zvesti člani.

Eno ključnih vprašanj, ki se poraja od odvzema licence naprej, je ali je varno plačati odprte obveznosti (račune) do Diners Cluba neposredno podjetju. Žal je pri tem priđlo do napačnih tolmačenj v medijih v smislu, da je možno, da boste morali določene svoje obveznosti plačati dvakrat - tako Diners Clubu kot prodajalcu storitve ali izdelkov, kjer ste opravili nakup. Gre za povsem NAPAČNO tolmačenje odločbe in zakonodaje, saj izdana odločba v nobenem delu ne vpliva na obstoječe pogodbene obveznosti imetnikov kartic Diners Club in obveznost Diners Cluba do prodajnih mest. Z avtorizacijo je Diners Club nase prevzel obveznost plačila prodajalcu in ta obveznost ostaja tudi naprej.

Na podlagi nastale situacije vas moramo s tem dopisom opozoriti, da poslovne banke razpolagajo s prednostno pravico iz naslova zagotavljanja sredstev za financiranje nadaljnjih plačil trgovcem in odstopa terjatev v zavarovanje. Da se iz tega naslova ne bi ustvarjala zmeda in morebiti celo obveznosti dvojnih plačil, smo vas v skladu s pogodbeneimi zavezami do bank dolžni pozvati, da vsa nadaljnja plačila najkasneje do dneva zapadlosti opravite na naslednji način:

* račun:št. 0100 0000 2900 092, ki ga v ta namen vodi
UniCredit Banka Slovenija d.d., Šmartinska 140, Ljubljana
pri plačilu se sklicujte na sklic št. SI00 19095138-888-061198.

V primeru zamude pri plačilu, vam bomo prisiljeni obračunati zamudne obresti ter sprožiti postopek izterjave, zato vas vljudno prosimo za razumevanje in dosledno izpolnitev obveznosti plačila porabe na kartici. Hvala!

Zahvaljujemo se vam za vso podporo, zvestobo in razumevanje. Veselimo se nadaljnega dela z vami!

Diners Club SLO d.o.o.
Anton Horvatič, Direktor
Šaša Pušnik, Direktor

www.dinersclub.si
info@dinersclub.si
Osnovni kapital: 3.292.439 €

NUJNO SPOROČILO - II.

Obvestilo družbe Diners Club za prodajna mesta z dne 6.6.2013
Spoštovani poslovni partner!

Iskreno se opravičujemo za vse nevšečnosti, posledice odvzema licence za opravljanje plačilnega prometa. Povsem razumemo vašo jezo in vaše razočaranje, vendar vam zagotavljamo, da se celotno podjetje, skupaj z bankami, trudi za čimprejšnjo vzpostavitev normalnega poslovanja.

V podjetju Diners Club so končani postopki skrbnega pregleda poslovanja in spet se je pokazalo že znano dejstvo, da je podjetje v osnovni dejavnosti zdravo in pozitivno. Rezultati so podlaga za nadaljnje dogovore glede poslovanja družbe v prihodnje.
Prodaja je zagotovo ena izmed najverjetnejših možnosti reševanja nastalega položaja. Potencialnih kupcev je več. Vsi so iz vrst tujih bank. Vsak izmed morebitnih novih lastnikov pa se zaveda, da Diners Club na slovenskem trgu ne bo mogel delovati, če ne bo prodajnim mestom v celoti poplačal vseh dolgov. Pogovori glede plačila teh dolgov potekajo prek Trgovinske zbornica Slovenije. Vanje so vključene tudi poslovne banke.

Žal vam za zdaj še ne moremo podati točne informacije, kdaj bomo poravnali naš dolg do vas. Vsekakor je naš primarni cilj poplačilo celotne prodajne mreže, saj bi bile negativne posledice uvedbe stečajnega postopka za vas, kot naše prodajno mesto, veliko večje od druge alternative, ki se nam zdi edina mogoča, torej nadaljevanje poslovanja. Vsa prizadevanja so usmerjena v rešitev podjetja in nadaljevanje njegovega delovanja.

Zavedamo se, da od vas zahtevamo veliko, vendar vas prosimo, da nam podarite še malo svojega časa, potrpljenja in zaupanja.
vaš Diners Club

SUPERJAHTA ANITA

V kneževino Monaco nas vodi druga zgodba o bogatstvu Anite in Tomaža Lovšeta in o tem priča tudi ta oglas:
" Tedenski čarter na superluksuzni jahti Anita z 20% popustom. Priložnost, da po ceni 76.000 € v sezoni in 72.000 € v posezoni. Na tak način je oglaševana možnost tedenskega najema 34 metrske lepotice. Super jahta Anita je bila v ponudbi mednarodne družbe Edminston, ki je specializirana za najem luksuznih plovil, s sediščem družbe v Monacu. Da je kriza uzela davek, tudi na tržišču luksuza, nam govori tudi podatek, da se je za Anito dve sezoni zapored, moralo plačati 90.000 € na teden. Po vsej verjetnosti sta lastnika luksuznega plovila podcenila globalno krizo, ko sta se spustila v ekstravagantno investicijo.

Anitino ime na brisačah...
Ko sta se nagradila z eno najluksuznejših jaht znamke leopard, katero je Cantiere Arno proizvedel za skupino Rodriquez leta 2006 in ji dali ime Anita, sedaj že bivši predsednik smučarske zveze Slovenije, ni nito malo pomislil, da bi utegnil imeti probleme z iskanjem dovolj klientov z gobokimi žepi. Pred tremi leti je samozadovoljno izjavljal, kako je ne namerava prodati in da na njej preživi vsaj mesec dni na leto. Živita na relaciji Monaco - Florida in se gibata med svetovno elito, saj sta iz te zvezdne perspektive razmišljala tudi o potencialnih čarterskih strankah, ki bi bili pripravljeni pustiti pravo bogatstvo za teden plovbe med Mediteranom in Jadranom, saj je bila to takratna plovba Anite.
"Kombinacija udobja in čudeža moderne tehnologije, dostopna za 9 gostov, s prostranimi spalnimi kabinami, dvemi opremljenimi saloni z najboljšimi plazmami in sistemi zvočnikov, satelitsko povezavo, internetom, prostorom za sončenje ter postrežbo, ki ji je potrebno samo sporočiti navade gostov, kot tudi gastronomske navade", je bilo v oglasu.
Najem jahte je dopuščal tudi posebni dogovor VIP transporta ladijskih gostov do in iz nje. Da se je v prestižnem italijanski ladjedelnici izdelala superjahta posebej za njiju, je potrditev tudi to dejstvo, da je Anitino ime izvezeno tekstilnih površinah in detajlno na brisačah ter na palubi.
Svojčas je bila medijem iz Lovšetovega Dinersa superjahta Anita predstavljena, kot da je dana v čarter prestižni kompaniji Edminston, je internetna raziskava odkrila, da hkrati tudi druge čarterske družbe za sezono 2011, poskušajo najti prestižne goste za tedenski najem. Da so se ob tem soočili s težavami, je potrditev prav "last minute" diskontna ponudba. Superluksuzna jahta Anita je bila ob nakupu vredna 8,6 mio€.

Kontroverzni gosti
Lovše je v Sloveniji tudi zastopnik Comar jaht preko družbe Comar Adria s sedežem v Ljubljanskem WTCju. S čarterjem se ukvarja preko družbe T.F.Lovše, katera se je znašla zaradi utaje davka pod drobnogledom kriminalistov. Preko te družbe je registriral web portal Premier Yacht Charter, v katerega ponudbi so jahte tipa Grand Soleil in ena Mangusta. Na superjahti Anita je Lovše gostil tudi slovensko ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal in njenega partnerja Mira Senico, kateri je bil nedavno v preiskavi zaradi Hypo transakcij, ki so bile povezane z "nepremičninsko baronico" in direktorico poropadlega Vegrada Hildo Tovšak
http://www.poslovni.hr/hrvatska/bracni-par-lovse-hrvatskoj-duguje-gotovo-800000-kn-poreza-243731
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-morske-palace-nasih-tajkunov
http://si.linkedin.com/pub/anita-lovse/4b/530/713
http://www.worldyachtgroup.com/yacht-sales/boat/ANITA/1072

SREDA DAN D

Lovše ima do srede čas, da z več milijoni evrov sodeluje pri reševanju Diners Cluba Slovenija

Deležniki in upniki Diners Cluba (DC) Slovenija so lastniku podjetja Tomažu Lovšetu dali do srede čas, da se priključi reševanju družbe. Lovše mora do srede na račun DC Slovenije od 22 milijonov evrov, ki jih je »skanaliziral« iz podjetja, vrniti več milijonov evrov. Po tem roku bodo sami poplačali trgovce, od Lovšeta pa terjali ves denar.

Trgovci bodo poplačani v vsakem primeru
Kot je STA izvedela blizu virov deležnikov, je omenjeni znesek - za koliko točno gre, niso razkrili - prispevek obstoječega lastnika pri reševanju podjetja. Lovše po tem sicer ne bi imel več deleža v DC Slovenija, zato gre za neke vrste odkup podjetja, katerega kartično poslovanje je z odločbo Banke Slovenije zablokirano od sredine maja.

Trgovci, ki jim DC Slovenija dolguje 22 milijonov evrov, kolikor je Lovše porabil iz računov DC Slovenija za svoje druge posle, bodo poplačani v vsakem primeru, saj le ti lahko zagotovijo nadaljevanje poslovanja s karticami, pravijo viri.

Dokončna rešitev v nekaj tednih
Prav zato je za reševanje DC Slovenija zelo zainteresiran tudi lastnik licenc Diners Club International, družba Discover Financial, ki jim nedavni dogodki v Sloveniji zelo kvarijo ugled.

Iz DC Slovenija pa so sicer pred dnevi sporočili, da dokončno rešitev in ponovno uporabo njihovih kartic po optimističnem scenariju pričakujejo v nekaj tednih. Menijo, da je prodaja ena od najbolj verjetnih alternativ za rešitev nastalega položaja, pri čemer navajajo, da je potencialnih kupcev več in da so vsi iz vrst tujih bank.

Kot najbolj verjetni kupce DC Slovenija se »po obeh scenarijih« omenja Erste bank, ki je prek Erste Card Cluba lastnica Diners Cluba Hrvatska. Ta je sicer nastal po tem, ko so deleže Erste v Diners Clubu Adria prodali Lovše ter hrvaška poslovneža Žarko Kraljević in Marijan Hanžeković. Kraljevič je imel v omenjeni družbi 38 odstotkov, Hanžeković in Lovše pa po 20 odstotkov.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/lovsetu-ima-do-srede-cas-da-z-vec-milijoni-evrov-sodeluje-pri-resevanju-diners-cluba-slovenija

zoran13

DAN MLADOSTI 1987

Plakatna afera
Zgodba o političnem plakatu ob dnevu mladosti leta 1987, ki je zamajal temelje Jugoslavije

Skoraj točno pred dvajsetimi leti je Mladina izšla brez naslovnice. Uredništvo je najprej presodilo, da bi bila za dan mladosti na naslovnici tednika lahko natisnjena rekonstrukcija plakata za štafeto mladosti, ki je bil takrat že nekaj mesecev jedro političnega vrenja v Sloveniji in Jugoslaviji, vendar se je, kot je bilo v tistem času normalno, zataknilo pri politiki. Če bi Mladina izšla s spornim plakatom na prvi strani, bi jo prepovedali. Urednika Mladine sta bila takrat Bernard Nežmah in Franci Zavrl.

"Mladino je takrat izdajala ZSMS. Zvedeli smo, da je bila že spisana zahteva za prepoved Mladine, če bi ta izšla s plakatom na naslovnici. To sem tedanjemu uredniku tudi povedal," se tistih časov spominja tedanji predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije Tone Anderlič. A oblast je bilo mogoče ukaniti. Namesto na naslovnici je rekonstrukcija plakata izšla znotraj Mladine, kot duplerica, poster, na naslovnici pa sta bila objavljena članka o plakatu in o iracionalnih napadih na slovensko mladino. "Ko je Mladina izšla, so bili v partiji in tožilstvu seveda zelo jezni, a prepovedi ni bilo," pojasnjuje Anderlič. Dimitriju Ruplu se je med pogovorom za Tribuno prerekanje o plakatu zdelo "nekoliko otročje", a zunanji minister se je enkrat pač zmotil. Iz plakata je nastala pomembna točka demokratične emancipacije, ki se je pred dvajsetimi leti začela v Sloveniji. Kaj je pravzaprav plakatna afera, kako se je zgodila, kakšne so bile njene posledice?

Štafeta mladosti
V Sloveniji so se sredi osemdesetih let pojavile zahteve po odpravi štafete mladosti. Prvi so jih javno artikulirali pri univerzitetni konferenci ZSMS v Ljubljani. Razmišljalo se je o referendumu o odpravi štafete, mladinci pa so se šli različne družbene akcije, recimo štafeto absurda. Študentje so v središče Ljubljane pripeljali hlod in ga potem z motorno žago obdelali v veliko štafetno palico.

Oblast nad "provokacijami" ni bila najbolj navdušena, a dokler za njimi niso stale vplivnejše institucije, pravih političnih pritiskov ni bilo. Prelomilo pa se je spomladi 1987. "Plakatna afera je padla v zelo zapleten in zaostren konflikt odnosov med ZSMS in ZSMJ. Bil je čas, ko je slovenska mladinska organizacija promovirala različna nova družbena gibanja, mirovniško, tudi duhovno, bile so pobude za odpravo smrtne kazni, verbalnega delikta, postavljala so se splošna libertarna vprašanja, vprašanja o načinu življenja v Jugoslaviji, bilo je obdobje začetka padca berlinskega zidu. V to razmerje je padla najprej pobuda za odpravo štafete in potem je prišel še plakat," se spominja Borut Šuklje, tedaj član ožjega vodstva ZSMS.

Leta 1987 je bila za izpeljavo političnega rituala odgovorna Slovenija oziroma njeni mladinci. Petčlanska žirija, ki ji je predsedoval Šuklje, je za praznovanje dneva mladosti (in takrat tudi 50. obletnice prihoda Tita na čelo komunistične partije) izbrala plakat skupine Novi kolektivizem. Plakat so kasneje potrdili tudi v Beogradu, estetika socialističnega realizma je bila namreč nekaterim zelo všeč. A pojavil se je inženir Nikola Grujić, ki je odkril, da gre pri izbranem plakatu za plagiat, reprodukcijo dela Richarda Klaina iz leta 1936, ki slavi tretji rajh. Namesto nacističnega junaka je bil postavljen junak socializma in komunistične revolucije.

Stvari so se začele zapletati. Grujić se ni motil. Plakat za dan mladosti je bil resnično predelan nacistični plakat arhetipskega arijskega junaka. Zamenjani so bili le simboli. Namesto zastave nacistične Nemčije je bila uporabljena jugoslovanska zastava. Namesto nemškega orla golob miru, namesto bakle štafetna palica ... V izjavi Novega kolektivizma so avtorji plakata leta 1987 zapisali, da plakat enkrat za vselej briše negativne simbole mračne preteklosti. "Mladenič, edini preostali element spornega plakata, je zato osvobojen vseh tistih mračnih sil fašizma, stalinizma, dogmatizma, ki so tlačile naše pretekle rodove."

Pojasnila niso pomagala. Po odkritju je Jugoslavijo zajela politična histerija. Zganila se je partija, zganili so se borci, zavrel je nacionalizem, nekateri so zahtevali, da se avtorji plakata zaprejo, drugi bi zaprli kar vodstvo slovenske ZSMS. Predsedstvo ZSMJ je menilo, da so avtorji plakata socializem želeli izenačiti z drugim totalitarizmom, s fašizmom. Govorili so o ideološki in politični diverziji, zahtevali odgovornost s polnim imenom, mediji so pisali o provokaciji pod masko umetnosti, o zlorabi, o kriminalu, o napadu na svetinje, o političnem kiču ... Zaradi lova na čarovnice je Mladina objavila Klic k razumu, ki ga je podpisala množica intelektualcev. Med njimi tudi obramboslovec Janez Janša. A pogrom se ni ustavil ...

Roman Uranjek, eden izmed avtorjev plakata (drugi trije so bili A. D. Knez, Darko Pokorn in Miran Mohar), danes pravi, da je "Novi kolektivizem v osemdesetih dosledno uporabljal retroprincip kot umetniški izraz, provokacijo pa kot legitimen del sporočanja idej". Člani žirije naj ne bi bili vedeli, kakšna je izvirna različica plakata, nekateri so poznali retroprincip, vedeli so, da gre za estetsko provokacijo, ki se je skladala z željo po odpravi štafete, a so mislili, da bo obvladljiva. "Nismo vedeli, kaj je bilo osnovno izhodišče plakata, vedeli pa smo, da gre za tipologijo herojstva, in takšna izvedba plakata se nam je zdela zelo dobra za zaključek štafetnega obredja. Vedeli smo, da bo z dnevom mladosti, kot smo ga poznali poprej, kmalu konec," se spominja Šuklje. A niti žirija niti umetniki niso vedeli, kaj bo plakatna afera pravzaprav prinesla. "Politični odziv je presegel vsa pričakovanja. Ovadba pa je bila po enem letu ovržena, ker so se sklicevali, da je retroprincip uveljavljen likovni slog, ne glede na to, da smo bili mi avtorji tega, kar je svojevrsten paradoks," pravi Uranjek. In kakšna je bila vloga plakatne afere pri razkroju Jugoslavije? "Verjamem, da je zamajala vitalni del temeljev socialističnega samoupravljanja ter bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Še vedno pa zavidam Orsonu Wellsu in njegovi radijski igri po H. G. Wellsu Vojna svetov."

Pritiski
Vojna svetov pa se je dogajala v Sloveniji. Kot v knjigi o slovenski demokratični revoluciji razkriva Milan Balažič, ki je bil takrat član ožjega vodstva ZSMS in eden od akterjev dogajanja, je Milan Kučan takoj po razkritju Nikole Grujića v poslopje centralnega komiteja slovenske partije poklical vodstvo mladinske organizacije. "Oblečen v sivo jopico in obut v domače copate" je od njih zahteval, da se odpovedo plakatu. ZSMS je potem sprejela nekaj med seboj različnih izjav, ki so obsodile ali pa previdno branile plakat. Ena, tista najbolj obsodilna, je nastala celo po nareku partijskega vrha. "Neskladje v izjavah je posledica pritiskov od zunaj. V zgodbo o plakatu so se vmešali partija pa SZDL in druge družbene organizacije. Bili so veliki pritiski na predsedstvo, pa tudi na naše članstvo na lokalni ravni. To je potem od predsedstva želelo obsodbo plakata. Treba je bilo razmišljati tudi politično, če smo želeli preživeti in speljati še druge ideje," se pragmatičnih potez ZSMS spominja tedanji prvi mladinec Anderlič.

Podobno razmišlja Šuklje. "Slovenski politični vrh se je zavedal, kaj se skriva zadaj, da je plakat lahko samo povod za velike, usodne premike. Pritisk pa je bil resnično zelo resen. Tako na vodstvo ZSMS kot tudi na vodstvo slovenske partije. V Beogradu so zahtevali, naj se zamenja celotno vodstvo slovenske mladinske organizacije. A če bi se to zgodilo, bi bil to precedens, ki bi lahko imel zelo resne posledice tudi drugod. Podoben poskus se je zgodil malo kasneje, ko so od Slovenije zahtevali, naj umakne ustavna dopolnila. Še danes se spominjam, kako smo se iz Ljubljane peljali v Beograd in kako smo na poti na vsaki radijski postaji poslušali, kako se v Beograd pelje delegacija mladincev iz Slovenije in kako bodo potem v Beogradu obračunali z nami."

Umik plakata za skupne cilje
ZSMS je pokleknila. Umaknila je plakat. Na Kučanovo zahtevo je Studio Marketing naredil novega, ki je bil sprejemljiv tudi za druge republike. Ritual štafete je v Sloveniji tisto leto potekal bolj komično. Zaradi novozapadlega snega štafeta poti ni mogla začeti z vrha Triglava, v Bohinju, kjer je bil slavnostni sprejem, pa so nekateri študentje delili priponke z napisom Štafeta? Ne, hvala. Izročitev štafete hrvaškim mladincem je bila "na portoroškem letališču videti absurdna, ko je kolona črnih limuzin z močnim političnim spremstvom 'rešila iz rok skruniteljev svetinjo'", kot piše Balažič v svoji knjigi.

In kako dvajset let pozneje o plakatni aferi razmišlja nekdanji šef partije Milan Kučan, ki je ZSMS naročil, naj zamenja sporni plakat? Po njegovem je bila "plakatna afera eden od mejnikov v procesu rušenja jugoslovanskih ritualov, zavračanja vsiljevane ikonografije, opozarjanja na izpraznjenost ideologije in na nesmisle politične prakse. Mlada, intelektualno in politično angažirana generacija v ZSMS, ki se je ideološko neobremenjeno odzivala na realnosti doma in v svetu, je to počela sistematično in s tem vztrajno utrjevala prostor slovenski civilni družbi in alternativnim političnim razmislekom. ZSMS je v slovenski javnosti uživala dovolj zaupanja, da je izbira plakata Novega kolektivizma še dodatno senzibilizirala javnost za umetniški izraz Neue Slowenishce Kunst, ki je bil nedvomno novum v svetovnem merilu. Izbira nacističnega plakata, čeprav prirejenega, pa je kljub temu razburila velik del javnosti in pri mnogih vzbudila občutke negotovosti, nelagodja ali zavrnitve. Verjetno bi jih še danes. Jugoslovanskim politikom pa je plakat žal ponudil argument za utrjevanje podobe o Slovencih, ki naj bi bili vrednostno popolnoma dezorientirani in mnogi, tudi naši morebitni zavezniki za spremembe, so ta argument sprejeli, tudi pod vplivom politične propagande." Kučan dodaja, da si ni želel, da bi afera postala dober izgovor za preusmeritev pozornosti od ključnih vprašanj takratne jugoslovanske družbe. Bil je čas velikih nasprotij in slovenska partija je kljub razlikam med njo in ZSMS potrebovala zaveznika. Kučan je bil pač pragmatik. "Dialog je bil temeljno vodilo mojega političnega dela, še posebej, ko so bile razlike v pogledih velike. Hotel sem razumeti, kaj se dogaja, pa tudi, da bi mladinci razumeli, kaj bo izbira plakata pomenila za verodostojnost Slovenije v očeh jugoslovanske javnosti. Uradna politika, kamor sem sodil tudi sam, ni hotela postati advokat izbire tega plakata. Politika je navsezadnje zaradi ljudi, ne zaradi plakatov, in pomembno je, da ljudje razumejo in sprejemajo nadomeščanje enih simbolov z drugimi. Slovenija, ki je v Jugoslaviji prepogosto naletela na povsem gluha ušesa, je morala biti za razumevanje ljudi še posebej občutljiva."

Štafeta je dokončno umrla leto pozneje. Tri leta po njej je umrla tudi Jugoslavija. Plakatna afera smrti ni povzročila, a je bila indikacija, da Jugoslavija in njen samoupravni socializem ležita na smrtni postelji.
http://www.mladina.si/97147/
http://www.krstpodtriglavom...&width=800/
http://www.slovenskapomlad.si/1?id=199/

KRST POD TRIGLAVOM

dr. Jela Krečič

Dan mladosti 1987

V nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (SFRJ) je bila štafeta mladosti eden od ključnih državnih dogodkov, s katerim so v državi zaznamovali praznovanje rojstnega dne predsednika Tita in dan mladosti, osrednji praznik jugoslovanske mladine. Začela se je z otvoritveno prireditvijo, potem pa nekaj mesecev potovala po Jugoslaviji, dokler ni 25. maja prispela na stadion Jugoslovanske ljudske armade v Beogradu, kjer so jo mladi izročili Titu, dokler je bil ta še živ. Po njegovi smrti je štafeto sprejel aktualni predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije (ZSMJ). Vsako leto je bila za organizacijo štafete zadolžena druga republika; leta 1987 je bila to Slovenija. K organizaciji je sodila izdelava štafetne palice, celostna grafična podoba in priprava slavnosti ob odhodu štafete po Jugoslaviji. Kot je znano, je zaradi plakata tistega leta nastala velika afera. Izkazalo se je, da je plakat, ki ga je oblikoval Novi kolektivizem – deloval je in še deluje – v okviru Neue Slowenische Kunst (NSK), predelava nacistične slike Tretji rajh Richarda Kleina, le da so nacistične simbole zamenjali z jugoslovanskimi.

V pričujočem tekstu bomo plakatno afero postavili predvsem v umetniški kontekst. To pomeni, da se bomo dotaknili delovanja Neue Slowenische Kunst (NSK), še natančneje, v ospredje bomo postavili gledališki del priprav na praznovanje ob dnevu mladosti. Ob tem se ne bomo mogli izogniti nekemu konceptualnemu problemu, ki ga izpostavlja delovanje NSK v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, in sicer bi ga lahko formulirali takole: kako določeno umetniško gibanje, umetniško delovanje proizvede učinke v realnem ali kako umetnost prestopi lastno umetniško sfero in postane (svojevrstni) politični akter. Naša naloga bo tako dvojna: slediti kronologiji predvsem umetniških dogodkov pred afero in zanjo ponuditi teoretsko interpretacijo in obravnavo.

Pri analizi umetniškega segmenta plakatne afere se bomo sklicevali tako na pisne vire, kamor sodijo časopisni članki, strokovne analize v specializirani literaturi, kot na pogovore z nekaterimi z afero bolj ali manj povezanimi akterji. Med te sodijo pogovori s člani NSK, to so: Miran Mohar, Roman Uranjek, Darko Pokorn, Dejan Knez, Dragan Živadinov, Eda Čufer. Pogovarjali smo se tudi s filozofom dr. Levom Kreftom in nekaterimi tedanjimi političnimi akterji, predvsem pripadniki Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), Jožefom Školčem, tedanjim predsednikom RK ZSMS, in Igorjem Lovšem, tedanjim sekretarjem odbora ZSMS.1

Kontekst plakatne afere

Kontekst plakatne afere, če govorimo o politični situaciji v tedanji Jugoslaviji in Sloveniji, je bil že dodobra obdelan. Za namene tega teksta naj zadošča, če spomnimo, da je SFRJ predstavljala politično tvorbo s socialističnim režimom, ki je po smrti predsednika Tita leta 1980 začela kazati velike razpoke. Trenja so nastajala na več ravneh; tako na ravni nacionalnih zavesti posamičnih republik in pokrajin kot znotraj samih republik med posameznimi političnimi akterji; civilna družba je vse bolj artikulirala svoje politične zahteve, prihajalo je do razpotij med trdo partijsko linijo in disidenti režima, napetosti pa so nastajale tudi znotraj same partijske oblasti. Nezavidljiv položaj jugoslovanskega gospodarstva je dajal tem procesom še dodatno dinamiko oziroma jih je celo spodbujal.

Za razumevanje konteksta plakatne afere ni nepomembno, da je jugoslovanska partija ohranjala in gojila socialistične rituale, kot so bile proslave in slavja, spominjanja tako vojnih kot povojnih zmag in uspehov ter drugih pomembnih dogodkov, četudi so nekateri posamezniki v partiji, z (kritično) javnostjo vred, imeli do njih distanco.

Med slavja je sodilo tudi praznovanje rojstnega dne tovariša Tita ali dneva mladosti 25. maja. Kot opozarja Lilijana Stepančič v tekstu » Plakatna afera: novi kolektivizem in dan mladosti leta 1987,« odsotnost Tita »najbolj simptomatično zaznamuje kompleksnost političnega življenja osemdesetih let v Jugoslaviji.2« Dan mladosti 25. maj je bil, kot rečeno, dvojen in je slavil osnovne elemente socialistične mladine: mladost, elan, energijo in Tita, ikono (jugoslovanskega) socializma.3 Ta proslava je imela med vsemi prestižni pomen: »Koreografije proslav so zaupali mnogim pomembnim in uveljavljenim režiserjem. Že proti koncu šestdesetih let se je njihova vizualna podoba oddaljevala od trdih shem socialističnega realizma in prevzemala bolj zmerne oblike modernizma. Ravno tako so štafetne palice postajale prave male skulpture, ki jih je zaznamovala estetika abstraktne umetnosti in visokega modernizma.«4

Preden se lotimo priprav na dan mladosti leta 1987, velja shematično orisati situacijo v Sloveniji v osemdesetih letih; ta je bila v Jugoslaviji specifična. V splošnem velja, da je, vsaj od sredine osemdesetih v Sloveniji, prišlo do svojevrstne sprostitve v vseh sferah družbe. Močna je bila alternativna scena, ki je izhajala iz tradicije rocka in punka, intelektualni krogi različnih provenienc so bili aktivni in so ostrili kritiko do oblasti in razmer v državi,5 na ravni civilne družbe so se vzpostavljala močna gibanja, kot sta gejevsko in lezbično, pa tudi v okviru same partijske oblasti je prišlo do določenih poskusov demokratizacije ali uveljavljanja nekaterih demokratičnih načel, kot so človekove pravice, svoboda tiska ipd. Pomembno vlogo pri tem odpiranju prostora je imela tudi Neue Slowenische Kunst. Ta retrogardistična skupina umetnikov je prek svojih posamičnih ( pod ) skupin pokrivala praktično vse umetniške zvrsti; Laibach glasbo, Gledališče sester Scipion Nasice (GSSN) teater, Novi kolektivizem oblikovanje, Irwin slikarstvo, Oddelek za čisto in praktično filozofijo pri NSK filozofijo in teorijo. Njihov nastop na alternativni sceni je izzival močne reakcije. Izjave, manifesti, ikonografija in nastopi NSK so bili tedaj večjemu delu javnosti povsem nerazumljivi. Njihova retro metoda, prek katere so v svojem umetniškem delovanju uporabljali tako elemente zgodovinskih avantgard kot elemente socializma in fašizma, je na mnoge delovala šokantno. Vse to, pospremljeno z militaristično ikonografijo, uniformami in kretnjami, je delovalo na moč obskurno in na mnoge tudi strašljivo. Zaradi vseh teh elementov so, denimo, skupini Laibach leta 1981 prepovedali nastopati pod tem imenom. Njihov televizijski nastop je mnoge prepričal, da gre za neko novo obliko fašizma.6

Gledališče je država

V nadaljevanju se bomo, kot rečeno, posvetili gledališkemu aspektu afere, ki ponuja okvir za razumevanje tudi same plakatne afere. Za pripravo prireditve ob odhodu štafete po državi je ZSMS tedaj najela Gledališče sester Scipion Nasice. Nekaj prostora velja nameniti fenomenu tega gledališča, saj pojasnjuje , zakaj je ZSMS prav tega izbrala za pripravo proslave za dan mladosti in pripelje tudi do zgodbe s plakatom. Gledališče je bilo ustanovljeno leta 1983. Njegovi člani so bili Dragan Živadinov, Miran Mohar in Eda Čufer. V ustanovnem aktu ali manifestu izvemo, da to gledališče nima Odra, njegov cilj pa je obnoviti gledališko umetnost: »Obnova je poziv k združitvi, zato Gledališče Sester Scipion Nasice zaseda prostor vseh gledaliških umetnosti.«7 Obstoj in delovanje tega gledališča je omejeno na štiri leta – njegovo poslednje dejanje bo samoukinitev. Programska organizacija gledališča sestoji iz dveh delov, zunanjega, tj. manifestativnega in notranjega, kreativnega. Prvi zajema pojavljanje, vstajenje, samouničenje, kreativni pa Ilegalo, Ekzorcizem in Retroklasiko.

Prvo sestrsko pismo, ki spremlja prvi dogodek tega gledališča Hinkemann,8 prinaša še nekatere pomenljive vsebine, ki so pomembne tudi za razumevanje naše teme. V njem gre za formulacijo nekaterih ključnih tez. Najbolj pomembna je morda naslednja: »Gledališče je Država.«9 In: »Formalna težnja Države je trdnost in moč, vsebinsko pa je vsaka država v osnovi neorganizirana. Gledališče Sester Scipion Nasice proglaša ta odnos za temeljno, vseobsegajoče in večno Estetsko vprašanje.« In še: »Edina resnično Estetska vizija Države je vizija nemogoče Države.«10 Za tem pismo razpravlja o utopiji, ki predstavlja človekovo željo po spoju s Kozmičnim, Estetskim in Moralnim. Zato stil tega gledališča izvira iz Kulture in Civilizacije. Stil gledališča ni avtentičen, pač pa uporablja retro metodo. »Ko obnavlja umetnosti, Gledališče Sester Scipion Nasice obnavlja tudi njihove Stile.«11

V zvezi s Pismom lahko rečemo, da je ključen zaradi več potez. V prvi vrsti bi ga lahko razumeli kot manifest, ki se je sicer pojavil v kontekstu zgodovinskih avantgard v začetku 20. stoletja. Ne da bi se poskušali podati detajlno analizo manifesta, velja zgolj shematično umestiti njegovo vlogo v avantgardističnih gibanjih in premisliti, kaj pomeni njegova ponovitev v okviru GSSN.

Manifest je spremljevalec vseh avantgardističnih gibanj. Zdi se, da se pojavi kot tisti njihov del, ki artikulira prelom ali rez z obstoječim, tako v polju umetnosti kot politike. To med drugim pomeni, da avantgardistična gibanja, bolj kot njihovi umetniški produkti, zaznamuje prav drugačna koncepcija umetnosti in delovanja umetnika. Umetnost mora preiti v življenje, zato k umetnosti sodi vse umetnikovo delovanje in obnašanje, od oblačenja, hranjenja, do pisanja manifestov itd. Avantgardistični manifest sicer pogosto skozi dvoumne, protislovne trditve in formule poskuša označiti cilje določene avantgardistične skupine, a zdi se, da bolj kot kakšno pozitivno vsebino manifesta z zagonetno formo artikulira prelom avantgard. Ali drugače: vloga manifesta je performativna.12 Manifest deluje predvsem na ta način, da svoje subjekte zavezuje k prakticiranju in delovanju v skladu s tem prelomom.
Pri ponovitvi manifesta, kot jo najdemo pri GSSN, pa tudi pri celotni NSK, ne gre za reproduciranje, posnemanje že videnega, pač pa njihovi manifesti ponovijo manifest prav kot prelom, zarezo. Če teorijo ponavljanja pustimo ob strani, je treba k temu dodati, da ponovitev manifesta spremlja določena kreacija. Z drugimi besedami, ponovitev je v tem primeru akt stvarjenja. Ali še: manifest se pri NSK ponovi kot artikulacija določene točke preloma, a način, kako manifest in njegovi akterji napravijo zarezo, vodita lastna umetniška logika in strategija. Slednjo bi lahko, če se vrnemo k manifestu in delovanju GSSN, razumeli takole: manifest vpelje retro metodo, tj. privzemanje preteklih umetniških stilov, to pa napravi tudi na sebi samem; s ponovitvijo forme manifesta. Prelom gledališča se bo torej vršil ne skozi izum nečesa novega,13 pač pa skozi spajanje že znanih stilov v novo umetniško kreacijo.

Če izluščimo nekatere ključne poteze Prvega pisma, je treba v prvi vrsti opozoriti na formulacijo gledališča kot države. Manifest postavlja enačaj med dvema stvarema, ki sta bili prav z vzpostavitvijo moderne države, torej s segmentacijo na podsisteme, ki opravljajo vsak svojo funkcijo, in od katerih je bil eden tudi umetnost ali umetniška institucija, razločeni.
In če nas zgodovina 20. stoletja uči, da si je vsakokratni totalitarni ali avtoritarni režim podredil ali poskušal podrediti umetniško sfero, imamo tukaj paradoksalno situacijo, ko si umetniško gibanje poskuša prisvojiti državo ali privzeti status državne tvorbe.

Mimogrede lahko v zvezi z deklariranim enačajem med gledališčem in državo rečemo, da v času, ko so se v Jugoslaviji intelektualni in umetniški krogi, do določene mere pa tudi sama oblast, distancirali od države, njenih simbolov, načel in vrednot, imamo tu skupino, ki v nasprotju s prevladujočo tendenco kritične javnosti izraža svojo privrženost, identifikacijo s (totalitarno) državo. Seveda pa ta identifikacija ni enoznačna. Gledališče bistveno soustvarja tisto, s čemer se identificira.

V Drugem sestrskem pismu ob dogodku Marija Nablocka14 pride do obrata. Do kakšnega? »Srhljiva podoba, na kateri umetnost umira kot odsev ideologij in programov, je zapuščena v gloriji nemogočega shizo obrata.«15 V nadaljevanju še najdemo najavo, da gledališče ukinja Religijo in Ideologijo »v zrcalno podobo umetnosti, ter ju tako ukinja.«16 Tu se zdi ključno, da umetnost v tem manifestu zavzame neko totalitarno pozicijo, ko lahko ukinja ideologije, religije. A morda bi to totalitarno gesto lahko brali prav v kontekstu gledališča, ki je prevzelo ali se vživelo v vlogo države.

Tretje sestrsko pismo je najbolj pomembno. Zadeva namreč dogodek, ki je z našo temo povezan bolj neposredno. V njem gre za manifestativno razčlembo retrogardističnega dogodka Krst pod Triglavom, ki je bil v Cankarjevem domu premierno prikazan 6. februarja 1986. O predstavi je bilo napisanega veliko. Gre za dogodek, ki je močno odmeval in je močno razdvojil kritike in javnost v celotni Jugoslaviji.17 Odzivi nas tu ne zanimajo. Tudi ne nameravamo podati neke obsežne analize tega dela, pač pa bomo iz nje izpostavili tiste elemente, ki se strukturno navezujejo tudi na koncept predstave za dan mladosti. V prvi vrsti je pomenljiva tema predstave, emblematski motiv prekrščevanja, ki ga je upesnila prav tako emblematska osebnost slovenske kulture in nacije France Prešeren, za njim pa predstavnik slovenskega literarnega modernizma Dominik Smole. V Tretjem sestrskem pismu je ključna teza ta, da prekrščevanje ne zadeva le določenega zgodovinskega trenutka razširjanja krščanske religije med »barbarska« ljudstva, pač pa je inherentni del zgodovine, njenega poteka in sprememb; govorimo lahko o prekrščevanju epoh, kar se »najbolj sublimirano odslikava v zgodovini umetnosti, stalnem sopotniku in očividcu vseh prekrstitev.«18 Celotna zgodovina je torej zgodovina prekrščevanja, prehajanja iz enega sistema (vrednot) v drugega, iz enega umetniškega stila v drugega. Nepomembno ni niti to, da predstava sovpada z ukinitvijo GSSN. K temu se še vrnemo.

Če si nekoliko natančneje pogledamo Krst pod Triglavom, je njegovo izhodišče mitski motiv Prešernovega prekrščevanja iz njegovega dela Krst pri Savici. A skozi razvitje tega motiva GSSN razgrne vrsto prekrstitev, če lahko to tako poimenujemo, in sicer motiv razvija, kot sporoča tudi Pismo, skozi vizualne atrakcije ali dvainšestdeset slik. V prvi vrsti lahko prekrstitev vidimo v tem, da paradigmo antičnega in renesančnega teatra zamenja za moderno paradigmo ali paradigmo abstraktnega gledališča. Še več, če prva dva pripadata tradiciji gledališča, ki gradi na določeni naraciji, abstraktno gledališče določa prelom z njim in vsaj v tem primeru vzpostavi določeno kontinuiteto z vizualno umetnostjo, kot bomo videli v nadaljevanju.

Izhodiščna poteza postavitve predstave pripada umetnosti ready-mades Marcela Duchampa. Del tega, kar sodi k stadionski umetnosti, prireditvam in slavjem, kot jih je poznal tudi jugoslovanski režim, gledališče vzame in postavi na umetniški oder. To je razvidno predvsem iz skupinskih gibalnih točk, ko akterji enotno izvajajo odrezane gibe, ki so sicer tudi del biomehaničnega gledališča Vsevoloda Mejerholda.

Drug tip prekrstitev se dogaja v redu samih menjajočih se podob. Te pripadajo ali povezujejo različne umetniške stile. V ospredju je navezava na zgodovinske avantgarde. Že na začetku vidimo Tatlinov spomenik Tretji internacionali, ob katerega je postavljena figura škofa, povzeta po tradiciji dadaizma. Avantgardističnih referenc je še več: v veliki meri se vežejo tudi na slovensko avantgardo; v enem od prizorov je celo izpisano ime DE-LAK po slovenskem avantgardistu Ferdu Delaku. Osnovna scenografska postavitev ustreza skicam in odrskim zastavitvam Eduarda Stepančiča, kjer scena, njeni veliki elementi prevladujejo, posamezniki, akterji na odru pa so v razmerju do njih zelo majhni, celo drobni. Na vsebinski ravni to nesorazmerje, ki ga režiser in dramaturg v predstavi vseskozi poudarjata, pomeni, da so posamezniki v prekrščevanju dob in stilov nepomembni. Ključno jih določa prav epoha, doba, umetniški stil.

Ob nekaterih scenskih postavitvah je treba opozoriti na sklicevanje na delo avantgardističnih umetnikov, kot sta bila El Lisicki in Moholi-Nagy.19 V predstavi je izrazita tudi navezava na suprematista Kazimirja Maljeviča. Suprematistični simboli so prisotni predvsem ob koncu predstave. Na ozadju neonskih likov, ki kasneje zagorijo, kroga, križa in trikotnika stoji v obliki polovice Maljevičevega križa globoka jama, v katero skoči Črtomir in se ubije. Prekrstitev se, mimogrede, zgodi tudi na ravni glavnega junaka; če se v Prešernovi romantični pesnitvi ta junak zaradi Bogomile, ki je prav tako sprejela krščanstvo in postala redovnica, na koncu pusti krstiti in razširja krščansko vero, če v Smoletovi modernistični verziji Krsta Črtomir prav tako zaradi ljubezni do Bogomile postane najhujši prekrščevalec in vojak krščanstva, v Krstu pod Triglavom Črtomir raje kot vlogo prekrščevalca, vojaka sprejme lastno smrt. Na ravni glavnega junaka gre torej za prekrstitev samega dejstva prekrstitve.

Motiv prekrščevanja spremlja izrazito modernistična forma. K temu so v predstavi primešani
elementi drugačne tradicije, lahko bi dejali tradicije klasicizma. Natančneje, nekateri prizori delujejo, kot bi zasledovali fašistično ali nacistično interpretacijo in inkorporacijo klasicizma; denimo, v prizorih, kjer so nastopajoči oblečeni v uniforme, ob njih pa stojijo nemški ovčarji, Prizor z jeleni, med katerimi zapleše Bogomila, pripada tako romantični tradiciji, asociira pa tudi na tradicijo blut und boden, sama upodobitev jelenov pa je spet bolj modernistična ipd. Ta slogovni eklekticizem je, mimogrede rečeno, prisoten tudi v glasbi. Laibacha, ki je za predstavo napisal glasbo, ki spet vsebuje cel diapazon žanrov, od operne arije, partizanske pesmi, do težke industrialne glasbe in glasbenih motivov, kot jih je moč najti v klasičnih hollywoodskih filmih. V predstavo so primešani tudi odlomki nacističnih , partizanskih govorov ipd.

A četudi se zdi, da je v celotni predstavi odsotna jasna poanta, še več, četudi se zdi, da gre v njej za nepregledno vozlišče različnih umetniških primesi in tradicij, pa Krst skozi umetniško predstavo – torej na samem sebi konceptualizira ali reflektira dejstvo umetniških stilov in njihovega prehajanja skozi zgodovinska obdobja. GSSN ali NSK se v tej predstavi postavi v položaj, ko kot umetniška entiteta ali organizacija razgrne veličastno gibanje epoh, stilov. Postavi se v vlogo avtoritete (umetniške ali politične), institucije, ki poda svojo interpretacijo zgodovine in zgodovine umetnosti, avtoritete, ki ima moč, da razgrne njihovo logiko prehajanja. Iz navedenega lahko izpeljemo tudi umetniško samoukinitev gledališča: ko je to skozi lastno delovanje razgrnilo usodo umetnosti, ko je izpeljalo logiko navezave enega stila na drugega, ene epohe na drugo, je s tem na samem sebi kot celoti vseh umetnosti proizvedlo vrh umetnosti in s tem tudi njen/svoj konec. Ali še, gledališče skozi razgrnitev dob umetnostnih zvrsti artikulira tudi njihov konec. Toda, če je gledališče v predstavi Krst pod Triglavom s temi umetniškimi problemi opravilo v polju umetnosti skozi lastno umetniško artikulacijo, je predstava za dan mladosti prinesla ukinitev gledališča kot države oziroma države kot gledališča.

Predstava Dan mladosti

Za oris okoliščin predstave za dan mladosti je pomembno poudariti, da se je Krst dogajal v centralni kulturni instituciji v Cankarjevem domu. S tem je gledališče, pa tudi celotna NSK, ki je do tedaj delovala na t. i. alternativni sceni, postala del kulturnega esteblišmenta ali legitimni pripadnik institucije umetnosti. Tako je skupina tudi dobila tako rekoč državno legitimnost. In prav zato, ker je gledališče nastopilo v referenčni instituciji, ga je ZSMS lahko povabila k sodelovanju predstave za dan mladosti.20

S tem tudi zares prehajamo k predstavi za dan mladosti. Pojdimo po vrsti, najprej z nekaj dejstvi. Jeseni 1986 je ZSMS gledališče povabilo k pripravi koncepta predstave. Za tem je prišlo v štirih mesecih do dveh njegovih predstavitev. Predstava ni bila nikoli realizirana, kar bomo podrobneje obravnavali na koncu.21

Koncept predstave je razviden iz skic in videa,22, ki sta sodila k predstavitvenim materialom. Sprva si velja ogledati manifest GSSN z naslovom »Umetniški dogodek Dan mladosti«, ki je pospremil prireditev. V njem ponovno najdemo nekaj izjemnih tez: »GLEDALIŠČE SESTER SCIPION NASICE se je simultano razvijalo kot ideja o Gledališču in ideja o Državi. Leta 1987 je ideja o Državi v GLEDALIŠČU SESTER SCIPION NASICE dosegla stopnjo državotvornosti, ki je enaka stopnji državotvornosti Socialistične Federativne republike Jugoslavije.«23 Umetniški dogodek Dan mladosti, ki je posvečen prazniku mladine, je zadnji dogodek tega gledališča, izvemo. »S tem projektom je opazovanje odnosa med GLEDALIŠČEM in DRŽAVO IN GLEDALIŠČEM kot DRŽAVE DOSEGLO VRHUNEC. Zato je UMETNIŠKI DOGODEK DAN MLADOSTI hkrati tudi AKCIJA SAMOUNIČENJA GLEDALIŠČA SESTER SCIPION NASICE kot DRŽAVNE INSTITUCIJE in DRŽAVE.«24 To zadnje ne potrebuje posebnega komentarja. Z dnevom mladosti se ukinja gledališče in (gledališče kot) država ali država kot gledališče.

In na kakšen način bi potekala poslednja predstava gledališča in države? Dogajala bi se na Bohinjskem jezeru, v čemer lahko vidimo navezavo na Krst pod Triglavom. A če je ta predstavljal in gledališko obdelal nek mitični dogodek, ki se je zgodil na Bohinjskem jezeru, se predstava za dan mladosti in akt samoukinitve preseli na lice mesta, kot se reče, v mitični kraj sam. Iz reda predstavljanja se torej poslednji akt gledališča – države preseli na dejansko prizorišče, k svojemu lastnemu izvoru.

Prav tako v prireditvi ne bi nastopali zgolj igralci ali plesalci, pač pa dejanske osebe v svojih dejanskih – resničnih vlogah in funkcijah: vojska JLA bi prispevala vojake, sodelovali bi lovci s puškami pa tudi člani alpinistične zveze. Poleg tega bi bili pri predstavi kot gledalci in občinstvo navzoči akterji jugoslovanske mladine in delegati. Scenografija bi ponudila preplet tradicionalnih jugoslovanskih in slovenskih simbolov ter simbolov umetniške avantgarde. JLA bi na Bohinjskem jezeru zgradila pontonski most v obliki polovice Maljevičevega črnega križa (kjer spet vidimo navezavo na predstavo). Na njem bi postavili Plečnikov parlament na konstruktivistični način. Natančneje se konstruktivistična struktura navezuje na Tatlinov spomenik Tretji internacionali (iz Krsta), ki pa se ob tej priložnosti spremeni v Plečnikov parlament z rdečo zvezdo: iz internacionale v nacionalo. Če se za hip spomnimo na Krst, bi v tem prehodu lahko videli, kako gledališče – država umetniški artefakt, ki slavi univerzalno delavsko gibanje in povezovanje umetniških zvrsti – Tatlinov spomenik – zamenja, pretopi v državniški artefakt – Plečnikov parlament, ki združuje idejo slovenske nacije z idejo jugoslovanstva, kar je moč prepoznati v rdeči zvezdi na vrhu parlamenta.

Na ta pontonski most bi v zgodnjih jutranjih urah, med peto in osmo zjutraj, v popolni tišini s čolni pripluli delegati slovenske mladine. Na mostu bi spremljali parlamentarni, skupščinski federalni ples šestdesetih nastopajočih, katerih gibi bi se podobno kot v Krstu zgledovali pri biomehaniki Mejerholda. Vrhunec dogajanja bi bil prihod golega fanta (s plakata, ki je povzročil škandal) – to vlogo naj bi odigral Borut Veselko – na most. S helikopterjem bi iz Triglava priletel na sceno, v roki pa bi nosil štafeto mladosti. Štafetna palica bi bila narejena po maketi Plečnikovega parlamenta, tako da bi, če bi štafeta krenila na pot, Plečnikov parlament prešel vso Jugoslavijo. Veselko naj bi štafeto pokazal navzočim, se s helikopterjem odpeljal do brega, od koder bi štafetna palica krenila po Jugoslaviji.

Kot rečeno, se moramo nekoliko pomuditi pri dejstvu, da prestava ni bila nikoli realizirana.25
V manifestu »Dan mladosti« najdemo zapis: »UMETNIŠKI DOGODEK DAN MLADOSTI je bil ukinjen tudi s strani SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE.« (Ibid.: 181)

Toda le začasno, bi lahko rekli. Če namreč logiko delovanja gledališča – države izpeljemo do konca, predstava ni bila preprosto ukinjena. Dogodek se je zgodil: SFRJ se je čez nekaj let sama ukinila oziroma je razpadla. Ali, konceptualne nastavke, ki jih je gledališče dalo že v Krstu in v pripravah na predstavo za dan mladosti, je država izpeljala v realnem na sami sebi.

Plakatna afera

Kako je moč s te perspektive pogledati na plakatno afero? Delovanje NSK, predvsem to, kar je napravilo neposredno pred dnevom mladosti 1987 s predstavo Krst pod Triglavom, nas napeljuje k naslednjemu premisleku. NSK je v osemdesetih proizvedla specifično logiko in strategijo, obnašala se je kot institucija, kot avtoriteta, ki je svojo ikonografijo, podprto z lastno »ideologijo«, jemala resno. S tem je, kot smo omenili, proizvedla številna negodovanja, šok, zgražanja, prepoved imena Laibach, njeno delovanje pa je kulminiralo prav v plakatni aferi. Vse navedeno skupino umešča na rob med t. i. realnostjo in umetniško fikcijo. Z delovanjem na tem robu je spodnesla tudi najbolj samoumevna dejstva.26 Na kakšen način? Pokazala je, da so se entitete, ki so delovale najbolj realno, ki so se zdele večne in trdne, v resnici trhle in začasne. Natančneje, uspela je pokazati, kako nestabilna entiteta je sama država SFRJ, da je ta kolaž ali skupek simbolov, ideologij, stilov, ki nimajo prave konsistence in niso več točka identifikacije, ne pa morda NSK, za katero se je zdelo, da je takšna nekonsistentna tvorba.

Zdi se, da je s plakatno afero logika delovanja NSK dosegla vrhunec; afera je načela določeno (samo) podobo in (samo) razumevanje tedanje Jugoslavije. Njeno identiteto je radikalno postavila pod vprašaj. Ali, plakatna afera je pokazala na rob med fikcijo in realnostjo, na katerega se, kot rečeno, umešča tako NSK kot Jugoslavija, s to bistveno razliko, da je prva za ta rob iznašla koncept, druga pa ne in ga tudi ni razumela, ko mu ga je ponudila NSK. Sklenili bi lahko z mislijo, da ni naključje, da se je NSK v začetku devetdesetih, ko je Jugoslavija propadla, preoblikovala v državo NSK, ki obstaja še danes, približno toliko časa kot Republika Slovenija.

1) Pogovori so si sledili takole: Mohar: 15. 3. 2007, Uranjek: 3. 4. 2007, Pokorn, Živadinov: 18. 4. 2007, Knez: 18. 4. in 20. 4. 2007, Čufer (po telefonu): 17. 5. 2007. Školč: 11. 4. 2007 in 13. 2. 2008, Lavš: 14. 2. 2008. Na tem mestu lahko opozorim, da je večina razgovorov potekala za potrebe dveh člankov, ki sem ju na temo plakatne afere objavila v Delu, in sicer »´Smo državni umetniki, le da država tega še ni spoznala`«, 15. 5. 2007 na kulturni strani, in »´Plakat je kovinsko črne barve, ker je bil tudi tovariš Tito kovinar!`«, 20. 5. 2007 v Sobotni prilogi.
2) Stepančič, v Novi kolektivizem, 1999.
3) Ibid.
4) Ibid.
5) Zelo natančen pregled konteksta plakatne afere zariše Lilijana Stepančič v tekstu »Plakatna afera: Novi kolektivizem in dan mladosti leta 1987«, v Novi kolektivizem. NSK Info center, Ljubljana, 1999.
6) Problem uporabe fašističnih simbolov NSK, ki se je izpostavljal ob izbruhu afere, je obravnaval Mladen Dolar v tekstu »Psihoanaliza na oblasti«, ki je izšel v Mladini 13. 3. 1987. V njem opozarja, da se fašizem ne da omejiti na uporabo fašističnih simbolov. Gonja proti Novemu kolektivizmu vztraja na t. i. prepoznavanju simbolnih mehanizmov, kjer se določene fašistične simbole sprejema kot nekaj, kar ne potrebuje nobene interpretacije, pač pa terja takojšnje afektivne reakcije in ukrepanje. V nasprotju s tem Dolar predlaga, da v sami reakciji na simbole prepoznamo ponavljanje določene travme, ki je ni moč analizirati. Plakat NK pa terja ravno soočenje s to travmo. Glej tudi Novi kolektivizem, 1999: 19 – 20.
7) Glej Neue Slowenische Kunst, 1986: 162.
Cool

Njegova premiera je bila januarja 1984 v privatnem stanovanju na Titovi cesti 56 v Ljubljani. Sedemintrideset izbranih gledalcev so na prizorišče dogodka usmerjali duhovnik, oficir JLA in sestra (Ibid.: 164)
9) Ibid.: 163
10) Ibid.
11) Ibid.
12) Podobno stavo razvija tudi Alain Badiou v delu Dvajseto stoletje, 2005: 161 – 181.
13) Vprašanje seveda je, koliko je izum nečesa absolutno novega sploh mogoč.
14) Premiera Marije Nablocke je bila maja 1985 v meščanski hiši na Mestnem trgu 17 v Ljubljani (Ibid.: 171).
15) Ibid.: 170.
16) Ibid.
17) Ta predstava je gledališču odprla pot še na marsikateri ugleden gledališki oder, povabljena je bila na festival Bitef v Beogradu.
1 Cool

Ibid.: 176.
19) Za predstavo je te podobe izdelala skupina Irwin.
20) Jožef Školč ob tem poudarja, da je ZSMS tudi sicer gojila afiniteto do NSK umetnosti.
21) Kdaj natančno so ti sestanki potekali in kdo je ne njih prisostvoval niti v pogovorih z nekaterimi akterji niti v nam dostopnih dokumentih nismo našli. Natančno sosledje dogodkov torej ostaja predmet nadaljnjih študij.
22) Sami smo uspeli dobiti le skice predstave.
23) Ibid.: 180
24) Ibid.
25) Jožef Školč je v pogovoru pojasnil, da je bila zamisel ZSMS sicer všeč, da so problemi nastopili z vidika izvedljivosti, saj bi se dogajala v začetku mara, ko je še zima in z njo povezane nevšečnosti.
26) Plakatna afera, in z njo povezani dogodki, je imela zelo realne posledice tudi za njene akterje. Ponovno gre za temo, ki bi terjala svojo posebno obravnavo. O konsekvencah , ki so jih utrpeli akterji, omenimo zgolj naslednje. Pokorna, Kneza in Uranjeka je po izbruhu afere policija pripeljala na zasliševanje. Miran Mohar je po tem, ko so že izbrali plakat, odpotoval v New York zaradi neke scenografije. Iskali so tudi Dragana Živadinova, a je ta isto jutro odšel na Reko, zaslišanje so opravili teden dni kasneje. Slovenski javni tožilec je spisal ovadbo zoper NK. Umetnike je zastopal odvetnik Drago Demšar in priporočil obrambo z molkom. Čez približno eno leto je tožilec obtožnico umaknil: »Kazenskega pregona zoper štiri člane ljubljanskega studia za design Novi kolektivizem, soavtorja spornega osnutka plakata za lanskoletni dan mladosti, ne bo,« je 11. 2. 1988 zapisalo Delo. »Strokovna razlaga je pretehtala, da ne gre za žalitev SFRJ, ampak za način umetniškega izražanja, za katerega je značilno ,portretiranje` likovnega izdelka, ki je nastal že prej – je rečeno v obrazložitvi javnega tožilstva. Rečeno je tudi to, da si je takšno likovno delo, ustvarjeno na podlagi retrogardističnega principa, moč razlagati na več načinov.« Takšen dokaj ugoden razplet je bil, mimogrede rečeno, posledica burnega odziva slovenske strokovne javnosti, ki se je za- vzela za NK, verjetno pa to ne bi bilo efektivno, če bi slovenska partija temu nasprotovala. Po izbruhu afere je Živadinov sodeloval pri pripravi na tiskovno konferenco, na kateri naj bi pojasnili, za kaj gre pri plakatu. Gojmirja Lešnjaka Gojca, tedanjega voditelja priljubljene mladinske oddaje Periskop, je prosil, da bi prebral izjavo NK na tiskovni konferenci. Nanjo sta se pripravljala v dvorani Malči Beličeve, a nista vedela, da so tam že vklopljene kamere. Na teh pripravah sta se smejala in zabavala. V javnost potem ni prišla uradna izjava s tiskovne konference, pač pa prav ti posnetki priprav, ki so obšli vso Jugoslavijo. Živadinova so proti njegovi volji tisto poletje vpoklicali v vojsko, kjer je utrpel hudo nasilje s strani vojaške policije JLA.

Iz scenarija Umetniški dogodek Dan mladosti, 1987 (VHS video) Gledališča sester Scipion Nasice. ( 7 slik )
Hrani arhiv Gledališča sester Scipio Nasice.

Osnutek scenografije Umetniškega dogodka Dan mladosti 1987, na pontonskem mostu sredi Bohinjskega jezera. Gradivo je del natečajne dokumentacije za izvedbo dneva mladosti 1987. Hrani Jožef Školč. ( 1 slika )
http://www.krstpodtriglavom.org/iframe05.html?keepThis=true&TB_iframe=true&height=500&width=800

PLAKATNA AFERA

26. 02. 1987 / Plakatna afera

Tradicija prenašanja štafete mladosti in zaključne prireditve na beograjskem stadionu se je ohranila tudi po Titovi smrti 4. maja 1980. Namesto Josipa Broza je štafeto prevzel predsednik Zveze socialistične mladine Jugoslavije.

Zaradi vse večjega nasprotovanja dragi prireditvi so slovenski mladinci od leta 1984 stopnjevali kritike na njen račun in predlagali spremembo njene zasnove. Leta 1987 je bila po republiškem ključu za pripravo koncepta proslave in oblikovanje štafetne palice ter plakata zadolžena Slovenija.

Na javnem natečaju za oblikovanje plakata in štafetne palice februarja 1987 je bil izbran predlog studia Novi kolektivizem (Dejan Knez, Miran Mohar, Darko Pokorn, Roman Uranjek) Kasneje se je izkazalo, da temelji na sliki nemškega avtorja Richarda Kleina iz tridesetih let 20. stoletja. Mešana politično umetniška komisija (Meta Dobnikar, Mojmir Ocvirk, Jožef Školč, Borut Šuklje, Igor Vidmar) je izbrala delo, ki se je od izvirnika ločilo le v nekaj podrobnostih; nacistično zastavo je zamenjala jugoslovanska, nemškega orla golob miru, plamenico pa štafetna palica z miniaturo Plečnikovega parlamenta na vrhu. Potem ko sta časopisa Politika in Oslobodjenje 26. februarja objavila slike tudi od zvezne komisije sprejetih osnutkov plakata in štafetne palice je na prizorišče stopil vestni bralec inženir Nikola Grujič. O svojem odkritju, da gre za posnetek nacističnega dela, ki ga je zasledil v knjigi A. J. P. Taylorja Od Sarajeva do Potsdama, je obvestil medije. Nastal je škandal vsejugoslovanskih razsežnosti, ki je polnil domače in tuje časopisje večino meseca marca 1987. Podana je bila prijava proti avtorjem spornega plakata. Poleg članov Novega kolektivizma so bili na policijska zaslišanja vabljeni tudi člani komisije, ki so plakat izbrali.

Sledile so izjave RK ZSMS in Novega kolektivizma, v katerih so posamično utemeljevali vsebino in simboliko plakata.

Republiška konferenca ZSMS, naročnica plakata in štafetne palice, se je v zadnji izjavi 4. marca distancirala od plakata. Kljub temu se je odločila vztrajati in končati projekt štafeta mladosti. 8. marca je bil sprejet nov osnutek plakata in štafete. Izbran je bil osnutek štafetne palice oblikovalca Vladimirja Pezdirca, plakat je bil delo Janija Bavčerja.

Slabo leto pozneje, 11. februarja 1988, je ljubljansko javno tožilstvo zavrglo ovadbo zoper avtorje spornega dela in razsodilo, da je šlo pri plakatu le za način umetniškega izražanja.
http://www.slovenskapomlad.si/1?id=199
http://www.youtube.com/watch?v=UeHdLcLEmtM
http://www.youtube.com/watch?v=zLCDbLHAOFw
http://www.youtube.com/watch?v=CjfG081-XHE
http://www.youtube.com/watch?v=PeUsEGO-8AE
http://www.youtube.com/watch?v=l-G6uC-dsmc
http://www.youtube.com/watch?feature=player_embedded&v=f2m8HDCQHcw#!
http://www.youtube.com/watch?v=of8NHR-Pplc
http://www.youtube.com/watch?v=RAp8Omp8Fdk

NOVI KOLEKTIVIZEM

Poster je ponatis kontraverznega plakata iz leta 1987. Poster je ožigiosan z original NSK žigom na sprednji strani desno spodaj.
www.galerijacerne.si...n-mladosti
museums.si/sl/collec...n-mladosti

RAZSTAVA

Plakatna afera
Ljubljana, 25. maj 2007
Na nekdanji Dan mladosti, se je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani odprla razstava Plakatna afera, 20 let potem, katere sponzor je bil tudi KD Holding. (razstava Plakatna afera)

Na dan otvoritve je tako med 9. in 11. uro na ploščadi pred Muzejem potekal poskus rekonstrukcije, t.i. štafete absurda.

Naj spomnimo, 10. decembra 1986 je na Plečnikovem trgu (pred Maximarketom) v Ljubljani med drugim potekalo tesanje, žaganje in barvanje okrog 300 kilogramskega ter 3,5 m dolgega debla. Študentje akademije za umetnost so ustvarjali ogromno štafetno palico – štafeto absurda. Ustvarjanje le-te je spremljalo še zbiranje podpisov proti štafeti.

Sodelujoči v tem dogodku takrat še niso vedeli, da je bil to le uvod v dogajanja polno leto 1987. 57. številki Nove revije februarja 1987 je konec meseca sledila plakatna afera. Za plakat Novega kolektivizma za Dan mladosti se je izkazalo, da temelji na sliki nemškega avtorja Richarda Kleina iz tridesetih let 20. stoletja. In afera je vzniknila.

Razstava je plod sodelovanja Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Mednarodnega grafičnega likovnega centra in Mestnega muzeja Ljubljana. Avtorsko ekipo sestavljajo: Lilijana Stepančič (MGLC), mag. Blaž Vurnik, tudi avtor zloženke (MMLJ) in Nataša Strlič (MNZS). Razstavo je oblikovala Mojca Turk.
http://www.kd-group.com/data/files/1183393286.jpg
http://www.kd-group.com/?subpage=593

120 ROJSTNI DAN JOSIPA BROZA TITA

Spomin na Tita je še vedno zelo živ

V nekdanji državi bi praznovali 120. rojstni dan Tita. Praznovanje bi bilo organizirano na državni ravni, ker pa države ni več, so se številni privrženci Tita z različnimi prireditvami spomnili nekdanjega voditelja in države.

Štafeta mladosti v Hiši cvetja. V nekdanji skupni državi SFR Jugoslaviji smo 25. maja praznovali dan mladosti. Ob tem dnevu so pionirji, ki so dopolnili 13 let, postali mladinci, višek praznovanja pa je bila predaja štafete mladosti, ki so jo mladinci najprej prenašali po vsej državi, potem pa jo slovesno izročili dolgoletnemu voditelju države Josipu Brozu Titu.

Na ta dan se je praznovalo rojstni dan Tita, čeprav je bil ta uradno rojen 7. maja 1892. Od leta 1945 pa do Titove smrti je Jugoslavijo prepotovalo prek 22.000 štafet. V beograjskem muzeju Hiši cvetja, ki je posvečena nekdanjemu voditelju, je razstavljenih več kot 200 štafetnih palic. Izdelovali so jih tako na lokalnih kot tudi zveznih ravneh. Prikazana je tudi prva štafeta, ki jo je Tito dobil leta 1945 od mladinske skupnosti iz Kragujevca. Štafeto je tistega leta nosilo več kot 12.500 mladincev, vojakov in športnikov, prepotovala pa je prek 9.000 kilometrov, nato pa je bila izročena Titu.

Titov grob v Hiši cvetja vsako leto obišče okoli 120.000 ljudi.

"Škandal" ob zadnji štafeti

Praznik mladosti smo praznovali tudi po Titovi smrti, prav zadnja štafetna palica pa je bila narejena v Sloveniji. Dizajnerski atelje Novi kolektivizem pa je naredil plakat, ki je v nekdanji državi dvignil veliko prahu. Tematika je bila namreč narejena po vzoru plakata, ki ga je v času Tretjega rajha naredil nemški umetnik Richard Klein.

Podobnost plakata z nemškim plakatom je takrat opazil inženir Nikola Grujič, ki je na to opozoril nekaj medijev, odzvali pa so se tudi varnostni organi. Zaslišali so člane komisije, ki je plakat izbrala, vendar pa zaradi pomanjkanja dokazov nikoli ni bilo sojenja zaradi "protidržavne propagande". Po letu dni je slovensko javno tožilstvo izjavilo, da je studio Novi kolektivizem "uporabil legitimno retrogradno umetniško metodo, ki je bila podvržena različnim interpretacijam".

Praznovanje še vedno aktualno
V vseh sedanjih državah oz. nekdanjih republikah skupne države posamezniki in nekatere organizacije še vedno praznujejo ta mladinski praznik. V Brozovem rojstnem kraju Kumrovcu, kjer še vedno stoji njegov spomenik, se vsako leto zbere veliko ljudi, ki se radi spominjajo nekdanjega običaja in voditelja. Pripravili so tudi koncerte, med drugimi je nastopil tudi Slovenec Marko Brecelj, član legendarne skupine Buldožerji. Tokrat bo slovesnost potekala dva dni, udeleženci pa bodo lahko praznovali jubilejni, 120. rojstni dan.

V Kumrovcu se vedno zbere veliko ljudi. Tudi v Sloveniji so ob tej priložnosti potekale različne prireditve. Veliko lokalov je posvetilo večere tej tematiki, v Ljubljani pa je na Kongresnem trgu potekal koncert Vlada Kreslina in Malih Bogov, pridružili pa so se jim tudi številni gosti.
http://www.24ur.com/novice/slovenija/spomin-na-tita-je-se-vedno-zelo-ziv.html

DAN MLADOSTI 2013

Spomin na Tita: V Kumrovcu obeležili dan mladosti

Ni malo takih, pri katerih beseda Tito obudi kopico čustev na stare čase in propadli režim. Danes namreč prebivalci nekdanje Jugoslavije praznujejo Dan mladosti. 25. maja se je rodil Josip Broz Tito, v njegovo čast pa so na ta dan navadno potekale razne športne prireditve, med njimi znamenita štafeta mladosti. V Kumrovcu se je danes zbralo več tisoč ljudi.

V Kumrovcu, rojstnem kraju Josipa Broza Tita, se je danes na slovesnosti ob dnevu mladosti, ko so v nekdanji Jugoslaviji obeleževali Titov rojstni dan, zbralo več tisoč ljudi, po nekaterih navedbah celo 10.000. Na proslavi pred Titovo rojstno hišo so peli partizanske pesmi, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Največ udeležencev je bilo iz Hrvaške in Slovenije, številni pa so nosili partizanske in socialistične simbole.

V nekdanji Jugoslaviji je bil 25. maj, poimenovan tudi dan mladosti, določen kot dan, ko se je praznovalo rojstni dan maršala Tita, ki se je sicer rodil 7. maja 1892.

Vsakoletno praznovanje je zaznamovala štafeta mladosti oziroma Titova štafeta, ki je potekala skozi vse jugoslovanske republike, svojo pot pa je zaključila 25. maja v Beogradu.

Štafeta svojo pot vsako leto začela aprila
Štafeta je vsako leto svojo pot začela aprila, v izbranem mestu določene republike, prvič pa iz Kumrovca, kjer se je rodil Josip Broz. Končna postaja je bil Beograd, takrat glavno mesto SFRJ. Na športnem stadionu JLA je izbranec iz množice mladih športnikov štafetno palico slovestno predal Titu in mu izrekel voščilo za rojstni dan.

Leta 1987 so slovenski mladinci uprizorili simbolično žaganje štafetne palice (ploha) pred republiško skupščino, plakat za prireditev slovenske skupine Novi kolektivizem pa je v Beogradu povzročil veliko zgražanja. Naslednje leto je bila štafeta mladosti po 43 letih ukinjena, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov pa porušena in pred težko preizkušnjo.

Preberite, kako je naša novinarka lansko leto doživela potovanje po poteh AVNOJ-a in obisk Kumrovca.

»Bi morali na Dan mladosti pozabiti ali ga spremeniti v za turiste privlačen dogodek? Je zgodovina držav nekdanje Jugoslavije še tako boleča, da ni vredna smerokazov in oglasnih obcestnih tabel? Kako bi morali odgovarjati na vprašanje 'Kdo je bil Tito'?«
http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/25-maj-dan-spomina-na-marsala
http://www.siol.net/novice/zanimivosti/2013/05/v_kumrovcu_obelezili_dan_mladosti.aspx
http://www.vecernji.hr/vijesti/tito-je-krao-ali-je-ljudima-dao-u-kumrovcu-se-okupilo-7000-ljudi-clanak-559354

PROCVIT NAŠE DRŽAVE ALI BEKOČ JE BIL DAN MLADOSTI

Štafeta mladosti je bila v letih 1945–1989 skupna prireditev jugoslovanske mladine, ki naj bi povezovala mladino različne narodnosti znotraj Jugoslavije, po sklepu CK ZKMJ (Centralni komite Zveze komunistične mladine Jugoslavije) 11. aprila 1945. Leta 1957 so praznovanje 25. maja kot Titovega rojstnega dne preimenovali v dan mladosti, štafeto pa v Titovo štafeto. Začela se je vsakič aprila in se končala 25. maja s športno-kulturno prireditvijo in izročanjem štafetne palice Titu v Beogradu. Štafetno palico so nosili hkrati iz različnih krajev države, pozneje iz enega. Izbor izhodiščnega kraja, oblikovalca štafetne palice in zadnjega nosilca palice je bil prestižno vprašanje. Po Titovi smrti so palico izročali kar vsakokratnemu predsedniku Zveze socialistične mladine Jugoslavije, a s precej manj žara kot prej, ko jo je sprejemal predsednik osebno. Leta 1987 so slovenski mladinci uprizorili simbolično žaganje štafetne palice (ploha) pred republiško skupščino, plakat za prireditev slovenske skupine Novi kolektivizem pa je v Beogradu povzročil veliko zgražanja. Naslednje leto je bila štafeta mladosti po 43 letih ukinjena, bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov pa porušena in pred težko preizkušnjo.

T I T O

Brez uradne proslave, ki bi žalila skromnost velikega ljudskega človeka, slavi 25. maja vsa Jugoslavija rojstni dan svojega največjega sina, maršala Tita. Slavi ga ljudstvo samo, brez pobude od zgoraj, spontano, iz lastnega občutka ljubezni in hvaležnosti do tistega, ki ga je povedel in organiziral v osvobodilni borbi, ki ga je z varno roko vodil skozi strašna vojna leta do slavne zmage, ki je naše narode iztrgal iz krempljev fašizma in iz krvi medsebojnega prepira, jih združil v bratstvu, zasnoval njihovo novo ljudsko državo in jim odprl pot k svetli in srečni bodočnosti.

Naše ljudske množice so že leta in leta v stalnem stiku s svojim velikim voditeljem. Poslušale in odgovarjale so njegovim pozivom v borbo, spremljale njegove besede in akcije, izvrševale njegova navodila ter se pri tem naučile, da se morejo mirno zanesti nanje in da ne bodo nikdar pogrešile, če bodo delale po njih. V najhujših urah, kakršnih je bilo dovolj v tej vojni, jim je njihovo moralno silo ohranjalo trdno in globoko zaupanje v njegovo hrabrost in njegovo modrost. V urah uspeha in zmage so se zopet obračale nanj, da mu izrazijo svojo hvaležnost. Čim dalje je trajala vojna, čim bolj se je osvobodilna borba razvijala in razplamtevala, tem tesnejša in trdnejša, toplejša in iskrenejša je postajala povezanost med širokimi ljudskimi plastmi in voditeljem njihove borbe. Ko se je liku izrednega vojaškega voditelja, liku slavnega vojskovodje pridružil še vedno ostreje začrtani lik modrega političnega voditelja, lik izrednega državnika, ki je z varno roko vodil krmilo usode naših narodov, tedaj je med njim in našimi narodi nastala tako iskrena in čvrsta vez, s kakršno poprej niti eden izmed naših narodov ni bil povezan s svojimi voditelji, vsi naši narodi skupaj pa v vsej svoji dolgi zgodovini gotovo nikdar. Srca naših narodov so se zlila v eno veliko srce, ki je utripalo v srcu njihovega Tita. (…)

Niti ene evropske države ni, ki bi bila žrtev fašistične okupacije in ki bi, potem ko se je osvobodila z lastno silo svojega ljudstva na dan zmage imela tako široko in trdno zgrajen, nepremagljiv temelj za svojo politično, ekonomsko in socialno obnovo, kakor naša od temeljev prenovljena država. Kljub pobožnim željam sovražnikov in laži prijateljev, domačih in tujih reakcionarjev po državljanski vojni v naši domovini, željam, ki nedvomno spadajo na smetišče reakcionarnega idiotizma, so naši narodi že za časa osvobodilne vojne same, že za časa hude borbe za osvoboditev, rešili celo vrsto osnovnih vprašanj svoje bodočnosti, z reševanjem katerih se druge države nepripravljene srečujejo šele po svoji popolni osvoboditvi. Naša država spada v resnici med tiste, ki jih je vojna najbolj razdejala, ki so dale najtežje žrtve, ki so jih najbolj ropali in uničevali. Toda kljub temu nobena druga evropska država, ki je bila okupirana, niti taka, ki je najmanj trpela, danes ne more pokazati tiste politične trdnosti in enotnosti, tiste notranje organizacije, odločnosti in umirjenosti, ki je tako očitna v naši državi. Razlog za to je prav v dejstvu, da je bila borba naših narodov proti fašizmu nepomirljiva, brezkompromisna, do kraja dosledna in do kraja resno pojmovana in energično vodena. Razlog je prav v tem, da so naši narodi med borbo za svojo osvoboditev izpod fašističnega jarma pravilno spoznali, da lahko zagotovijo svojo zmago in svojo bodočnost samo tedaj, če vse svoje državno življenje organizirajo na nov način. Toda pri tem velikem delu, da bi položili nove temelje za nacionalno, politično, ekonomsko in družbeno življenje ter napredek naših narodov in naše nove demokratične federativne državne skupnosti, gre prva in glavna zasluga Titu. (...) Zato v času, ko maršal Tito, ki zasluži priznanje vsega demokratičnega in svobodoljubnega sveta kot najdoslednejši borec proti fašizmu, sprejema od narodov osvobojene Hrvatske in Slovenije navdušene pozdrave, vsa domovina prekipeva od čustev največjega priznanja in brezmejne ljubezni, zaupanja in vdanosti do svojega velikega voditelja. (...) Ljudstvo in Tito sta na veke zrasla v eno veličastno ustvarjalno enotnost, ki je z ničemer ni mogoče razbiti. V tej enotnosti je osnovno poroštvo naše velike bodočnosti.

Moša Pijade (Beograd, 24. maja 1945)

Bela Krajina pozdravlja maršala Tita – ljubljenca jugoslovanskih narodov
Bela Krajina je imela tudi tokrat čast, da je bila prva med nosilci ene izmed republiških Titovih štafet. Že v ponedeljek 19. maja so iz vseh strani črnomaljskega okraja pohitele proti Črnomlju krajevne štafete ljudske mladine, fizkulturnikov, Protiletalske zaščite, gasilcev, Planinskega društva in vojakov JLA. Ob dveh popoldne so štafete pritekle v Črnomelj. Nad 2000 mladincev je sodelovalo v letošnji štafeti, ki sodi po svojem pomenu in obsegu med največje prireditve zadnjih let. (...) Ob igranju črnomaljske godbe so se razvile velike manifestacije na čast ljubljenemu tovarišu maršalu Titu. (...)

Tudi po Krki in Savi smo poslali štafete
15. maja opoldne se je podala na pot Štafeta novomeških kajakašev, članov Brodarsko-pomorskega društva. Ob igranju vojaške godbe se je sedem kajakašev pripravljalo na težavno pot po Krki, medtem pa se je na Loki zbralo več sto ljudi. Ob navzočnosti predstavnikov oblasti, Partije, organizacij in podjetij je sekretar Ljudske tehnike France Zoran predal štafetno palico, ličen izdelek Tovarne igrač, vodji štafete kapetanu Cirilu Pucu, France Adam pa je prebral pozdravno resolucijo, s katero zagotavljajo delovni ljudje Novega mesta maršalu Titu svojo vdanost in ljubezen ter mu želijo še mnogo let uspešnega delovanja v procvit naše države. Potem ko so pozdravno pismo zvili v štafetno palico, so kajakaši ob igranju godbe odveslali po zeleni Krki.

Do Kostanjevice so morali premagati pet jezov, čez katere so čolne nosili. V St. Petru so jih pozdravili pionirji, v Kostanjevici pa jih je zvečer pričakalo blizu 200 ljudi z zastavami. Sprejem v Kostanjevici je bil nadvse prisrčen, žene pa so pogumne kajakaše pogostile kakor svoje sinove. Naslednje jutro so odveslali proti Brežicam, med potjo pa so se morali boriti še s štirimi jezovi, izmed katerih jim je jez v Krški vasi prizadejal največ dela. (...)

Dolenjski list, 23. maja 1952
http://www.dnevnik.si/objektiv/zgodovinska-fronta/-procvit-nase-drzave-ali-nekoc-je-bil-dan-mladosti

Kaj hoče hrušč in trušč krog nas?

Kaj hoče hrušč in trušč krog nas?
Petletka naša teče.
Mi kar pustimo času čas!
Petletka naša teče.
Ves naš odgovor, ves dokaz:
Petletka naša teče.

Visoko spoštovanemu tovarišu
Maršalu Titu za rojstni dan
OTON ŽUPANČIČ (1949)

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 09 Jun 2013 18:04; skupaj popravljeno 6 krat

***** nadaljevanje z 2.strani *****

ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. PRED KOTACIJO IN PO NJEJ - II.

MATJAŽ RAKOVEC predsednik uprave Zavarovalnice Triglav d.d.
“ Smo najboljša finančna ustanova v Sloveniji.”
www.revijakapital.co...anka=8421�

JE BILO DNO, RES DNO!

Glede na to, da se s hitrimi koraki približuje uveljavitev Evropske zavarovalniške novele SOLVENTNOST II, ki bi naj začela veljati v juliju leta 2013, se ta prevzemna in pripojitvena dejavnost že opaža po velikih potezah dokapitalizacij nekaterih naših zavarovalnic in pozavarovalnice Sava, da se trudijo dokazovati, kolikšen je dovoljšen in ravno pravšnji kapital za njihovo nemoteno poslovanje in kritje vseh prihodnjih izplačil. Čeravno je v Zakonu o zavarovalništvu točno določeno, kolikšen mora biti, da poskrbi tudi za varnost vseh tistih, ki imajo dolgoročne police in ima zavarovalnica do njih obveznosti izplačil.
Tako je AZN že predlani izpeljal podobno študijo QIS5, v kateri je ugotovil, da je bilo na podlagi takratnih kapitalskih zahtev direktive ob koncu leta 2009 kapitalsko neustreznih kar 6 od 16(po)zavarovalnic, zato bodo v letošnjem letu izvajali še posebne STRES teste.
Glede na to, da smo bili že priča množičnim iztisnitvam malih delničarjev v zavarovalnici Slovenica Življenje d.d. in AdriaticSlovenica d.d., ki so jim izplačali po njihovem mnenju še premajhno denarno odpravnino za njihove delnice, je spričo premajhnega varstva malih delničarjev, to tudi delno tvegano početje.
Posebej tudi za vse tiste zavarovalnice, ki niso (še) na borzi in se njihova vrednost, kljub upoštevanju vseh mednarodnih računovodskih standardov, ne da povsem točno ovrednotiti. Pa najsibodi to Zavarovalnica Maribor d.d., AdriaticSlovenica d.d., Tilia d.d., Grawe d.d., Merkur zavarovalnica d.d., Generali d.d.,in druge, ki so nam še pred leti obljubljale množični vstop na borzo.
Da ob tem ne govorimo tudi o izkušnjah edine naše (po)zavarovalnice Sava na borzi, katere cene so strmoglavile iz začetnih 28€ na sedanjih 5,03€, kljub temu, da so v prospektu obljubljali vsemogoče.
Vse to tudi zaradi tega, ker edino primerljiva zavarovalnica na Hrvaškem CroatiaOsiguranje d.d. za imetnike prednostnih delnic CROS-P-A, vsakoletno izplačuje in razdeli 8% pripadajočih dividend, kar ob nominalni ceni delnice 1400 kun (186,66€), pomeni 112 kun (14,93€),prav tako so letos razdelili tudi dividende v višini 90 kun(12€) za imetnike navadnih delnic CROS-R-A, kar pomeni za njihove zavarovance v sedanjih razmerah, čudovit dividendni donos.
To omenjam tudi v kontekstu lastninjenja zavarovalnice Slovenice d.d., kasnejše združene AdriaticSlovenice d.d., saj so nekateri takratni delničarji, ki so imeli delnice pri CroatiaOsiguranje d.d., ki je bila do leta 1996 še večinski lastnik zavarovalnice Slovenica d.d. in niso podpisali ponujene jim menjalne pogodbe za delnice zavarovalnice Slovenica d.d.,so še vedno deležni njihovih vlakoletnih dividend v višini 8%. Medtem, ko so vsi podpisniki menjalnih pogodb in tudi ustanovitveni delničarji Slovenice d.d. ter združene AdriaticaSlovenice d.d. bili iztisnjeni na dan človekovih pravic 10.12.2007 iz zavarovalnic in jih tako opeharili med drugim za vse morebitne prihodnje dividende zavarovalnic.
Politična vrhuška, vključno z opeharjenimi 750.000 zavarovanci Triglava in malimi delničarji, ki jim ob zadnjem za mnoge krivičnim zavarovalniškem lastninjenju, niso priznali pravice do njihovih Triglavovih delnic kot F.(izičnim)O.(sebam)., medtem, ko so te iste pravice priznali nekaterim priviligiranim P.(ravnim)O.(sebam). Glede na to, da so te iste delnice prenesli na pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj so tam mislili, da bodo živeli in krpali pokojninsko blagajno, samo od njihovih stalnih in silnih dividend. A spričo recesije in do sedaj objavljenih katastrofalnih rezultatov poslovanja in hkratno, a všečno kotacijo prve slovenske zavarovalnice, jim je uspelo spraviti njihovo delnico iz 49,05€ na sedanjih še vedno sramotnih 12,00€.
Skratka gre tudi za krizo zaupanja in hkrati tudi krizo vladanja. Skratka gre za krizo institucij in hkrati zavarovalnic, ki samo izkoriščajo in manipulirajo svoje komitente, ki se vedno bolj sprašujejo, kje je njihov denar iz tolikoopevanih naložbenih zavarovanj, da ne govorimo o manipulacijah ter davščinah pri pokojninskih zavarovanjih.
Skratka, ne zaupajo nobenemu, še posebej ne, vsakokratni politični vrhuški. V zadnjem času se povečujejo tudi špekulacije o obveznicah PIGS v njihovem portfelju...
Posebej tudi zaskrbljuje, da tudi zaposleni znotraj same zavarovalnice Triglav d.d., razen nekaterih posvečenih z Upravo na čelu s takratno Nado Klemenčič in člani vsakokratne uprave, skorajda niso imeli možnosti pridobiti njihove delnice, kot da tam zaposleni ne bi ustvarjali dodatne vrednosti in prispevali k poslovanju družbe, zato bi jim moral pripadati ustrezni delež, ki je bil ob začetku lastninjenja izmerljiv, a ga protagonisti niso upoštevali in s tem tudi na tak način degradirali vse tam zaposlene. In jih opeharili za vse prihodnja izplačila dobička in izplačila dividend, ki sedaj pristanejo v rokah velikih državnih delničarjev.
V takratnem obdobju tako tam zaposleni v nasprotju z drugimi sploh niso mogli vložiti pridobljene certifikate v njihovo zavarovalnico, tako kot so jih drugi vložili v svoja podjetja.

*** 19.09. 2007 se je tako delnica ZVTG gibala na sivem trgu po prenapihnjeni ceni 575 €,kar bi bilo po delitvi delnic 1:4 dalo primerljivo vrednost delnice 143,75 €, so se po kotaciji na borzi stvari razbistrile in razblinile.Tako se je še enkrat pokazalo, kako težko je realno vrednotiti zavarovalnico, pred in po vstopu na borzni parket...//

1.PRED PREOBLIKOVANJEM IN PRED KOTACIJO:
Ob upoštevanju cene 575 € po ceni delnice x številom delnic 5.583.787,bi tako prišli do vrednotenja: 3.210.677.525 €

2.PO PREOBLIKOVANJU IN PO KOTACIJI:
* 09.09.2008 na prvi dan kotacije:
49,05 € x 22.725.147 delnic = 1.114.668.460 €
* 10.10.2008
29,87 € x 22.725.147 delnic = 678.800.141 €
* 23.10.2008
27,66 € X 22.725.147 delnic = 628.577.566 €
* 24.10.2008
26,22 € x 22.725.147 delnic = 595.853.354 €
* 30.10.2008
23,97 € x 22.725.147 delnic = 544.721.773 €
* 17.11.2008
22,32 € x 22.725.147 delnic = 507.225.281 €
* 18.11.2008
21,20 € x 22.725.147 delnic = 481.773.116 €
* 19.11.2008
19,47 € x 22.725.147 delnic = 442.458.612 €
* 20.11.2008
17,67 € x 22.725.147 delnic = 401.553.347 €
* 02.12.2008
17,34 € x 22.725.147 delnic = 394.054.049 €
* 10.12.2008
15,01 € x 22.725.147 delnic = 341.104.456 €
* 22.12.2008
14,45 € x 22.725.147 delnic = 328.378.374 €
* 16.01.2009
16,83 € x 22.725.147 delnic = 382.464.224 €
* 27.02.2009
14,19 € x 22.725.147 delnic = 322.469.835 €
* 04.03.2009
13,98 € x 22.725.147 delnic = 317.697.555 €
* 06.03.2009
13,45 € x 22.725.147 delnic = 305.653.227 €
* 09.03.2009
12,89 € X 22.725.147 delnic = 292.927.144 €
* 10.03.2009
12,36 € x 22.725.147 delnic = 280.882.819 € - zgodovinski minimum
* 24.03.2009
14,20 € x 22.725.147 delnic = 322.697.087 €
* 03.04.2009
14,04 € x 22.725.147 delnic = 319.061.063 €
* 17.04.2009
15,48 € x 22.725.147 delnic = 351.785.275 €
* 30.04.2009
16,03 € x 22.725.147 delnic = 364.284.106 €
* 08.05.2009
18,37 € x 22.725.147 delnic = 417.460.950 €
* 17.07.2009
19,80 € x 22.725.147 delnic = 449.957.910 €
* 20.08.2009
21,47 € x 22.725.147 delnic = 487.908.906 €
* 10.09.2009
24,80 € x 22.725.147 delnic = 563.583.645 €
* 18.09.2009
27,57 € x 22.725.147 delnic = 626.532.302 €
* 15.10.2009
29,63 € x 22.725.147 delnic = 673.346.105 € - kot pred 1 letom
* 25.11.2009
27,00 € x 22.725.147 delnic = 613.578.969 €
* 10.12.2009
25,75 € x 22.725.147 delnic = 585.172.535 €
* 12.01.2010
26,52 € x 22.725.147 delnic = 602.670.898 €
* 04.02.2010
24,43 € x 22.725.147 delnic = 555.175.341 €
* 09.03.2010
22,42 € x 22.725.147 delnic = 509.497.795 €
* 08.06.2010
19,19 € x 22.725.147 delnic = 436.095.571 €
* 20.09.2010
16,16 € x 22.725.147 delnic = 367.238.375 €
* 19.10.2010
16,54 € x 22.725.147 delnic = 375.873.931 €
* 22.10.2010
16,06 € x 22.725.147 delnic = 364.965.860 € - minimum leta 2010
* 08.12.2010
16,82 € x 22.725.147 delnic = 382.236.972 €
* 28.01.2011
17,52 € x 22.725.147 delnic = 398.144.575 €
* 04.02.2011
17,99 € x 22.725.147 delnic = 408.825.349 €
* 04.03.2011
17,45 € x 22.725.147 delnic = 396.553.815 €
* 15.03.2011
16,30 € x 22.725.147 delnic = 370.419.896 €
* 08.04.2011
17,48 € x 22.725.147 delnic = 397.235.569 €
* 06.05.2011
16,00 € x 22.725.147 delnic = 363.602.352 €
* 12.05.2011
15,40 € x 22.735.148 delnic = 350.121.279 €
* 10.06.2011
14,30 € x 22.734.148 delnic = 325.098.326 €
* 20.06.2011
14,00 € x 22.734.148 delnic = 318.138.072 €
* 29.07.2011
14,10 € x 22.734.148 delnic = 320.551.486 €
* 18.08.2011
12,50 € x 22.734.148 delnic = 284.176.850 €
* 30.09.2011
12,42 € x 22.734.148 delnic = 282.358.118 €
* 12.10.2011
11,50 € x 22.734.148 delnic = 261.442.702 €
* 10.11.2011
11,10 € x 22.734.148 delnic = 252.349.042 €
* 25.11.2011
11,00 e x 22.734.148 delnic = 250.075.628 €
* 13.12.2011
11,00 € x 22.734.148 delnic = 250.075.628 €
* 16.12.2011
10,70 € x 22.734.148 delnic = 243.255.383 €
* 20.12.2011
10,50 e x 22.734.148 delnic = 238.708.554 €
* 27.12.2011
10,01 € x 22.734.148 delnic = 227.568.821 €
29.12.2011
10,00 € x 22.734.148 delnic = 227.341.480 € - minimum leta 2011
03.01.2012
9,85 € x 22.734.148 delnic = 223.931.357 € - minimum leta 2012
17.01.2012
10,26 € x 22.734.148 delnic = 233.252.358 €
10.02.2012
10,56 € x 22.734.148 delnic = 240.072.602 €
14.02.2012
10,32 € x 22.734.148 delnic = 234.616.407 €
06.03
11,40 € x 22.734.148 delnic = 259.169.287 €
16.03.
12,99 € x 22.734.148 delnic = 295.316.582 €
28.03.
14,20 € x 22.734.148 delnic = 322.824.901 €
03.04.
13,51 € x 22.734.148 delnic = 307.138.339 €
10.04.
14,70 € x 22.734.148 delnic = 334.191.975 €
25.04.
14,28 € x 22.734.148 delnic = 324.643.633 €
07.05.
14,45 € x 22.734.148 delnic = 328.508.438 €
21.05.
12,39 € x 22.734.148 delnic = 281.676.093 €
29.05.
12,85 € x 22.734.148 delnic = 292.133.801 €
04.06.
12,23 € x 22.734.148 delnic = 278.048.630 €
08.06.
13,30 € x 22.734.148 delnic = 302.364.168 €
25.07.
11,41 € x 22.734.148 delnic = 259.396.628 €
08.08.
12,00 € x 22.734.148 delnic = 272.809.776 € - glede na 09.09.2008 je (-74,54%)
05.09.
12,50 € x 22.734.148 delnic = 284.176.850 €
04.10
16,25 € x 22.734.148 delnic = 369.446.155 €
30.11.
15,20 € x 22.734.148 delnic = 358.078.581 €
20.12.
16,30 € x 22.734.148 delnic = 370.566.612 € - maksimalna vrednost leta 2012
08.01.2013
18,30 € x 22.734.148 delnic = 416.034.908 €
25.01.
16,10 € x 22.734.148 delnic = 366.019.782 €
26.02.
15,00 € x 22.734.148 delnic = 341.012.220 €
15.03.
16,80 € x 22.734.148 delnic = 381.933.686 € - prodaja 20% deleža zavarovalnice
08.04.
16,35 € x 22.734.148 delnic = 371.703.319 €
11.04.
18,20 € x 22.734.148 delnic = 413.761.493 €
26.04.
19,40 € x 22.734.148 delnic = 441.042.471 €
29.04.
20,99 € x 22.734.148 delnic = 477.189.766 € - maksimalna vrednost leta 2013
27.05.
18,77 € x 22.734.148 delnic = 426.719.958 €
03.06.
19,00 € x 22.734.148 delnic = 431.948.812 €
www.dnevnik.si/poslo...elnic/zvtg

DRŽAVNI POSLI

Glede na zadnje dogajanje glede Zavarovalnice Triglav d.d. in zadnjega odvzema glasovalnih pravic delničarjem, potem bi bila povsem realno to lahko naslednja gospodarska družba pred novo privatizacijo, saj na to komaj čakajo pri sosedih v Adrisu in CroatiaOsiguranju d.d., ki bi se naj v kratkem ponovno lastninila, saj gibanje njihovih delnic na ZSE kaže na velik porast zadnjih dni.

Od skupnega števila delnic 22.734.148 je bilo odvzetih glasovalnih pravic za 14.569.462 delnic in jih tako ostaja glasovalnih samo še 8.165.686 delnic ZVTG, tako, da imajo novi kupci PBZ Croatia osiguranje d.d. zadnjega paketa 696.213 delnic, ki jih je marca prodala NLB d.d., obvladujejo kar 8,52% glasovalnih pravic. Res pa je tudi, da se prodajajo družbe v državni lasti tako Slovenije, kot tudi Hrvaške, zato se deleži prav gotovo lahko zamenjajo in tako velja tudi za ostale gospodarske družbe, za katere so dogovori o prodaji sprejeti že nekaj časa.

IZGUBA GLASOVALNIH PRAVIC ZVTG
ZPIZ - 7.836.628 delnic - 34,469%
SOD - 6.380.728 delnic - 28,065%
HIT d.d. - 255.408 delnic - 1,123%
TELEKOM SLOVENIJE d.d. - 58.764 delnic - 0,258 %
NOVA KBM d.d. - 32.018 delnic - 0,141%
D.S.U. d.o.o. - 5.916 delnic - 0,026%
Skupaj: 14.569.462 delnic - 64,083%

Croatia osiguranje d.d.
CROS-R-A - redne
Nominalna cena delnice - 1.400 kun (186 €)
30.01.2013 - 6.423 kun (865 €)
29.03.2013 - 6.900 kun (920 €)
12.04.2013 - 7.440 kun (992 €)
26.04.2013 - 7.400 kun (986 €)
29.04.2013 - 7.400 kun (986 €)
27.05.2013 - 7.111 kun (948 €)
www.zse.hr/default.a...a=CROS-R-A

CROS-P-A - prednostne
Nominalna cena delnice - 1.400 kun (186 €)
11.01.2013 - 6.222 kun (829 €)
14.03.2013 - 7.500 kun (1.000 €)
08.04.2013 - 7.000 kun (933 €)
26.04.2013 - 7.200 kun (960 €)
29.04.2013 - 7.200 kun (960 €)
27.05.2013 - 7.300 kun (973 €)
www.zse.hr/default.a...a=CROS-P-A

Poleg tega sta obe delnici na borzi ZSE na opazovanju, predvsem zaradi medijskih zapisih o prodaji večinskega deleža države v zavarovalnici, kar lahko traja največ 3 mesece.
www.zse.hr/default.a...x?id=32823
ADRIS GRUPA d.d.
www.osiguranje.hr/Cl...aspx?14842
www.osigura nje.hr/Cl...aspx?14807

PBZ Croatia osiguranje d.d.
www.pbzco-fond.hr/main.aspx

Glede na njihovo obvestilo na spletnih straneh imajo 73.701.391 € osnovnega kapitala, kar da, glede na 22.735.148 kosovnih delnic, njihovo ˝staro˝ nominalno vrednost 3,241 €, kar jih uvršča na 1. mesto med slovenskimi zavarovalnicami,na 2.mestu je Zavarovalnica Maribor z 55.426.291,33 €, na tretjem mestu pa AdriaticSlovenica d.d. na 40.338.758,14 € in četrtem mestu Generali d.d. na 38.020.330,49 €,ob napovedani dokapitalizaciji Pozavarovalnice Sava d.d., pa bi lahko z vplačanimi 32.787,276,75 €, dosegla največ 71.856.376,23 €, kar bi pomenilo prevzem primata v osnovnem kapitalu pozavarovalnice slovenskega zavarovalništva.
www.triglav.eu/sl/od...ji/delnice
www.crosig.hr/o -nama...319ecc19d2

ZVTG - število delnic: 22.735.148

Knjigovodska vrednost delnice ZVTG
31.12.2010 - 21,95 €
31.12.2011 - 21,53 €
30.09.2012 - 23,48 €

Čisti dobiček na delnico:
31.12.2010 - 1,17 €
31.12.2011 - 2,09 €
30.09.2012 - 2,22 €

Bruto premija na delnico:
31.12.2010 - 44,58 €
31.12.2011 - 43,52 €
30.09.2012 - 32,20 €
* kolikor bi bil za prodajo merodajna samo knjigovodska vrednost bi po zgoraj omenjenem izračunu x 2,27 kratniku knjigovodske vrednosti delnice, iztržili za delež zavarovalnice kar 1.111.137.161 €

BREDENJE PO BALKANU
Zavarovalniški hazaderji bredejo po Balkanu
Naše zavarovalnice so se spustile v zgrešene in ekonomsko škodljive nakupe zavarovalnic po Balkanu.

Naše zavarovalnice so se spustile v zgrešene in ekonomsko škodljive nakupe zavarovalnic po Balkanu, ki zdaj prinašajo samo izgubo. Dr. Mihael Perman, direktor agencije za zavarovalni nadzor (AZN), posebej za Reporter razkriva, da so pred leti Zavarovalnici Triglav preprečili nakup velike zavarovalniške družbe v tujini.
Tudi v času, ko je bil tam predsednik uprave Andrej Kocič, so kupovali zavarovalnice na območju nekdanjih jugoslovanskih republik. AZN ugotavlja, »da ti nakupi slovenskim zavarovalnicam danes ne prinašajo nobenih pozitivnih ekonomskih učinkov, saj družbe večinoma poslujejo z izgubami in potrebujejo stalne dokapitalizacije«.

Prvi človek AZN dr. Mihael Perman ob tem še dodaja, da je na območju nekdanjih jugoslovanskih republik »samo poslovno okolje neprimerno za pozitivno poslovanje«. AZN je ukrepala v enem primeru, ko je šlo za nameravan nakup velike družbe v tujini. »Da je bila intervencija AZN upravičena, govori podatek, da kasneje tudi zelo velika zavarovalnica iz EU kljub večkratni nižji ceni ni izvedla nakupa,« je prepričan Perman.

Po veljavnem zakonu o zavarovalništvu mora zavarovalnica pred pridobitvijo kvalificiranega deleža v drugi zavarovalnici s sedežem zunaj Slovenije o tej nameri pisno obvestiti AZN in pri tem predložiti obsežno dokumentacijo o poslovanju zavarovalnice, ki jo želi prevzeti. Perman pravi, da AZN sicer »nima neposrednih pristojnosti in možnosti ukrepanja, če nakup ne ogroža kapitalske ustreznosti zavarovalnice in pravila o obvladovanju tveganj, saj je primarna naloga agencije, da skrbi za varnost zavarovancev, da zavarovalnica ob obveznosti izplačila zavarovalnine poseduje zadostna finančna sredstva«.

Ogrožanje kapitalske ustreznosti Triglava
V primeru Zavarovalnice Triglav oziroma njene sporne namere nakupa velike zavarovalnice na območju republik nekdanje Jugoslavije je, sodeč po Permanovem odgovoru, šlo za ogrožanje kapitalske ustreznosti naše največje zavarovalnice in kršenje pravil o obvladovanju tveganj, zato je AZN lahko ukrepala.

Po naših neuradnih informacijah so preprečili prevzem srbske zavarovalnice DDOR iz Novega Sada. Zavarovalnica Triglav je natanko pred petimi leti oddala ponudbo za nakup dobrih 80 odstotkov delnic DDOR, ki je bila tedaj v večinski lasti države Srbije. V časniku Finance so takrat ocenili, da bi moral Triglav za kupnino odšteti 160,2 milijona evrov, kar je pomenilo 23 odstotkov v letu 2005 zbrane kosmate premije celotne skupine Triglav ali 62 odstotkov celotnega kapitala in kar 5,8-kratnik čistega dobička skupine v letu 2005.

Če bi Andreju Kociču uspel prevzem zavarovalnice DDOR, bi morali nato izpeljati še dokapitalizacijo Triglava. Že pred tem je Zavarovalnica Triglav kupila večinski delež v manjši srbski zavarovalnici Kopaonik, ogledovala pa je se je tudi po Dunav Osiguranju, a prevzema slednjega podobno kot pri DDOR kasneje ni bilo.
www.reporter.si/inde...&Itemid=59

TRIGLAV INT
www.dnevnik.si/poslo...1042467000

NEPOTREBNA in(N)E(E)TIČNA ODLOČITEV
Žalostno je, da pri naši največji zavarovalnici Triglav, niso sprejeli rizika kasko zavarovanja Matjažu Lenarčiču, ki namerava s Pipistrelovim letalom poleteti okoli sveta,...
primorske.si/Sloveni...alahk.aspx

NAD(e žd)A KLEMENČIČ
Triglav proti Klemenčičevi

Tožba z dolgo brado Maratonska tožba Triglava proti Klemenčičevi, ker je domnevno izplačala previsoke nagrade takratnemu krogu vodilnih

Danes bo na Okrožnem sodišču v Ljubljani spet razprava o tožbi Zavarovalnice Triglav proti nekdanji predsednici uprave Nadi Klemenčič. Gre za eno maratonskih tožb Triglava proti Klemenčičevi, ker je menda izplačala previsoke nagrade takratnemu krogu vodilnih. Klemenčičeva pravi, da je to politična gonja proti njej.

Predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca smo vprašali, za kakšno tožbo gre, kako visoki so zneski domnevnih škod, ki si jih prizadeva Triglav iztožiti v tej dolgotrajni sodni proceduri, katere tožbe je Triglav proti Klemenčičevi doslej že vložil in kako je sodišče o njih odločilo. Iz Zavarovalnice Triglav so nam odgovorili: »Zavarovalnica Triglav je 12. avgusta 2004 vložila tožbi proti Milanu Maroltu in Nadeždi Klemenčič zaradi nezakonite izdaje sklepov in preseganja pooblastil. Sodišče je sledilo navedbam tožencev in tožbeni zahtevek 8. novembra 2006 zavrnilo. Zavarovalnica Triglav je 29. decembra 2006 vložila pritožbo proti sodbi sodišča prve stopnje, 9. januarja 2009 pa prejela sklep Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je sodišče ugodilo pritožbi Zavarovalnice Triglav. V tem sklepu je višje sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki še ni izdalo sodne odločbe v novem postopku.«

Tožba Triglava proti Klemenčičevi ima torej že dolgo osemletno brado, saj jo je vložila uprava, ki jo je takrat vodil Jože Lenič že leta 2004. S tožbo proti Nadi Klemenčič in takratnemu predsedniku NS Triglava Milanu Maroltu je vodstvo Triglava želelo iztožiti 930 milijonov tolarjev škode, ki je menda nastala, ker sta Klemenčičeva in Marolt vodilnim domnevno izplačala nagrade brez ustreznih sklepov nadzornega sveta. S tožbami in pritožbami sta potem nadaljevali tudi upravi, ki sta ju vodila Andrej Kocič in zdaj Matjaž Rakovec.

Iz Triglava niso odgovorili, za kako visok tožbeni zahtevek tožijo Klemenčičevo, iz napovedi aktualne obravnave na sodišču pa je razvidno, da gre za zahtevek v višini 781.870,75 evra.

Nekdanja prva dama Triglava Klemenčičeva je pri tem za Delo dejala, da je njena ekipa vsa devetdeseta leta posvetila sanaciji Triglava, ki je tako postala zdrava zavarovalnica z visokokakovostnimi rezervacijami in tržnim deležem, ki je bil višji od današnjega. Dejala je, da je bila sporna nagrada, ki ji jo očitajo, v resnici nagrada, ki jo je takrat namenila svojim članom uprave po desetih letih njihovega garanja. Kakor je razumeti Klemenčičevo, takrat niso, denimo, poznali niti nagrad za delovanje v organih upravljanja v hčerinskih družbah doma in po Balkanu niti visokih regresov.

Kako bo sodišče danes razsodilo, bomo videli. Gotovo pa pri plačah in nagrajevanju vodilnih na Triglavu v času po Nadi Klemenčič niso postali bolj zadržani. Ko je Klemenčičeva odhajala s Triglava, je imela, preračunano iz tolarjev, okrog 3540 evrov visoko neto plačo, plače njenih naslednikov od Jožeta Leniča, Andreja Kociča do zdaj Matjaža Rakovca pa so (bile) višje.
www.delo.si/arhiv/is...i%C4%8Devi

NOVODOBNA VALUTNA RAZMERJA
* 930.000.000 sit = 3.880.821 € = 781.870,75 €
www.dnevnik.si/poslo...1042413440

ZA & SVET zavarovalniško posredovanje d.o.o.
Osnovni finančni podatki
Čisti prihodki od prodaje 504.555 EUR
Čisti dobiček ali izguba obračunskega obdobja 35.110 EUR
Vir: AJPES - podatkovna baza letnih poročil 2010

DIVIDENDE:
Zavarovalnica Triglav d.d. - 0,70 €
Assicurazioni Generali - 0,20 €
Croatia Osiguranje d.d. - prednostne - 112 kun (14,83 €)
www.crosig.hr/o-nama...osiguranja

PADA DOMA IN NA TUJEM
www.dnevnik.si/poslo...n-na-tujem

ŽELIMO KUPITI CROATIA OSIGURANJE - objava v Jutarnjem listu
www.jutarnji.hr/eksk...ji/1096128

MATJAŽ RAKOVEC IN NADZORNIKI

Rakovec na tnalu nadzornikov

Na današnji seji nadzornega sveta je pričakovati burno razpravo, saj bodo morali nadzorniki razčistiti številne domnevne nepravilnosti, ki so v zadnjih dneh prišle na dan v zvezi s predsednikom uprave Zavarovalnice Triglav Matjažem Rakovcem.

Kazenska ovadba zaradi zlorabe notranjih informacij, ki jo je proti Zavarovalnici Triglav in njenemu predsedniku uprave Matjažu Rakovcu vložila Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), utegne biti danes le ena od pomembnejših tem, ki bo zaposlovala člane nadzornega sveta Triglava.

Ali bodo zahtevali pojasnila glede Rakovčevega razkritja predlagane dividende za hrvaški Jutarnji list, zaradi katerega Triglavu grozi do 1,5 milijona evrov kazni, predsednik nadzornega sveta Triglava Mihael Perman včeraj ni želel neposredno odgovoriti. Povedal je le, da so »različna poročila in dopisi agencij, kot so ATVP, Agencija za zavarovalni nadzor in Banka Slovenije, standardna točka vsake seje«. Prav tako se je Perman izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bodo zahtevali pojasnila glede suma nepravilnosti pri nabavah mobilnih telefonov in cenovno ugodnih letalskih vozovnic Adrie Airways, ki naj bi jih bil skupaj s člani njegove družine deležen Rakovec. »Po vsej verjetnosti bomo želeli poročilo notranje revizije, vendar bo to odvisno od uprave,« je bil kratek Perman.

Čeprav je še prejšnji teden kazalo, da se bo moralo razčiščevanje odgovornosti za ugotovljene nepravilnosti pri nakupih mobilnih telefonov preseliti celo na sejo nadzornega sveta, naj bi se nesoglasja znotraj uprave vendarle umirila. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi preiskava, ki se je začela na Telekomu Slovenije, pripeljala do posameznikov na Triglavu, ki so na podlagi naročniškega razmerja s Telekomom poceni kupovali telefone in jih nato preprodajali na Balkan. Do okoli 50 ugodnih telefonov naj bi medtem brez pravne podlage prišli ožji družinski člani uprave Triglava, ki sicer sami plačujejo naročnino, a na Triglavu jasnih pojasnil v zvezi s tem ni bilo mogoče dobiti. V središču preiskave se je sicer znašel sekretar v službi za splošne zadeve Miha Kolenc, ki je dolga leta užival veliko zaupanje predsednika uprave Rakovca. Če je še pred dnevi kazalo, da bosta morala zaradi sumov nepravilnosti ob Kolencu oditi tudi njegova nadrejena, pri čemer je sporna nabava telefonov potekala mimo njiju, naj bi se zadeve zaradi velikega nasprotovanja nekaterih članov uprave Triglava obrnile. Tako naj bi bilo po novem vprašanje le, na podlagi katerih kršitev delovne zakonodaje bo moral Kolenc oditi.

Sočasno z izbruhom afere o preprodaji telefonov v Zavarovalnici Triglav so se v javnosti pojavile tudi neuradne informacije, da naj bi predsednik uprave Rakovec uporabljal službeno vozilo, ki po vrednosti močno presega tisto, določeno v pogodbi o zaposlitvi. Gre za osebni avtomobil volkswagen touareg TDI 3.0. »Težavo« naj bi v Triglavu uredili tako, da naj bi razliko v ceni kompenzirali s sponzorstvom enemu od podjetij.

Ko smo jih že pred tednom dni vprašali, kolikšna je nabavna vrednost avtomobila in kakšno dodatno opremo vse ima, so nam namreč iz Triglava sporočili njegovo trenutno knjigovodsko vrednost, ki znaša 46.280 evrov, in da po pravilih znaša zgornji limit pri službenem vozilu predsednika uprave natanko 60.000 evrov. Po našem dodatnem poizvedovanju so na Triglavu v začetku tedna le razkrili nabavno vrednost vozila, ki znaša 57.700 evrov, vendar sporočila za javnost pomotoma niso poslali Dnevniku, temveč drugim medijem. V njem so obelodanili tudi podrobne podatke o službenih vozilih vseh ostalih članov uprave Triglava in s tem povezanimi bonitetami.

Toda sodeč po uradnem ceniku in po našem dodatnem poizvedovanju pri enemu od uradnih uvoznikov za vozila znamke volkswagen bi moral Triglav toliko, blizu 60.000 evrov, plačati že za touarega z osnovno opremo. Z dodatno opremo pa bi se številka zlahka dvignila še za vsaj nekaj deset tisoč evrov. Na Triglav smo se tako obrnili s prošnjo za razkritje podrobnih specifikacij opreme Rakovčevega avtomobila, vendar nam podatkov niso želeli posredovati. Zanimalo nas je tudi, ali je bila v nakup morda vključena tudi kompenzacija v obliki sponzorstva. »Podatki o komercialnih oziroma poslovnih ugodnostih v odnosih s poslovnimi partnerji predstavljajo poslovno skrivnost,« so nas zavrnili.

Po neuradnih informacijah naj bi nadzorniki potrjevali tudi sklic skupščine, Rakovec pa naj bi ponovno iskal tudi soglasje za dokapitalizacijo srbske hčerinske zavarovalnice Triglav Osiguranje. Kot smo razkrili, naj bi Rakovec že na eni od zadnjih sej skušal dobiti soglasje za dokapitalizacijo srbske hčerinske družbe, vendar nadzorniki pod takratnim vodstvom Igorja Mihajlovića predloga niso želeli potrditi.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/rakovec-na-tnalu-nadzornikov

RAZREŠITEV in ODPRAVNINA

Rakovcu odpravnina ali nadomestna zaposlitev

Nekdanji predsednik uprave Triglava Matjaž Rakovec naj bi že na seji napovedal tožbe proti nadzornikom, v prihodnjih dneh pa se bo moral odločiti, ali bo sprejel odpravnino ali nadomestno delovno mesto, ki mu pripada po pogodbi o zaposlitvi.

Zdaj že nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec se, kot kaže, z vrha največje slovenske zavarovalnice ne namerava umakniti brez boja. Že po sredini seji naj bi namreč napovedal vložitev tožb proti nadzornikom, njihovo odločitev pa naj bi nameraval izpodbijati tudi po sodni poti.

Odpravnina ali nadomestna zaposlitev
Ker so nadzorniki Rakovca razrešili iz poslovno-ekonomskih razlogov, mu po pogodbi o zaposlitvi pripada ali šest mesečnih plač odpravnine (okoli 75.000 evrov bruto) ali nadomestna zaposlitev v Skupini Triglav. Kakšno zaposlitev je Rakovcu včeraj ponudil Andrej Slapar, ki so ga nadzorniki na sredini seji imenovali za vršilca dolžnosti predsednika uprave, v Triglavu včeraj niso želeli pojasniti. Prav tako ne, ali je Slapar upošteval priporočila nadzornikov in vsem pomočnikom uprave, to je Urški Manček, Vladimirju Mišu Čeplaku in Andreju Knapu, vzel pooblastila. Slapar bo moral sicer že do naslednje seje nadzornega sveta pripraviti tudi podroben seznam pomočnikov in pooblaščencev uprave in se odločiti, s katerimi bo nadaljeval svoje delo. Nadzorniki naj bi sicer pričakovali, da med temi ne bo Mančkove, ki je veljala za desno roko nekdanjega predsednika uprave. »Kakršnih koli morebitnih kadrovskih odločitev pred njihovo uresničitvijo ne moremo napovedovati, saj je to stvar dogovora,« so bili kratki v Triglavu.

Razdeljeni nadzorniki
Čeprav naj bi se nadzorniki glede razrešitve Rakovca poenotili že na torkovi seji, se je dan kasneje na nadaljevanju seje zapletlo. Razrešitev Rakovca so tako podprli le trije nadzorniki, prevladal pa je dvojni glas predsednika nadzornega sveta Mihaela Permana. Po neuradnih informacijah naj bi se namreč na stran Rakovca postavili direktor Univerzitetnega inkubatorja Primorske Rok Strašek, Blaž Šlemic iz Deželne banke Slovenije in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič, ki ga poznavalci razmer uvrščajo v krog vplivnega Boruta Petka.

Prav Živkovič naj bi se na seji izkazal kot največji zagovornik Rakovca in naj bi želel celo doseči, da o razrešitvi sploh ne bi glasovali. Teh informacij Živkovič včeraj ni želel ne potrditi ne zanikati. Prav tako ni želel odgovoriti niti na vprašanje, ali je bil pred sejo v stikih s Petkom. »Tega ne bi želel komentirati, saj gre za osebno vprašanje,« je bil kratek. S Petkom nam včeraj ni uspelo stopiti v stik.

Zaposleni prepustili odločitev kapitalu
Zaradi nepričakovanega zapleta so po neuradnih informacijah predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu sejo v času glasovanja o razrešitvi Rakovca celo zapustili, saj niso želeli biti jeziče k na tehtnici. S tem manevrom pa so dejansko tudi omogočili zakonito razrešitev. Če bi namreč ostali na seji in se vzdržali glasovanja, bi utegnila biti razrešitev celo neizvedljiva. Po statutu Triglava morajo biti namreč odločitve nadzornega sveta sprejete z večino oddanih glasov navzočih članov, nadzorni svet pa je sklepčen, če je na njem prisotna vsaj polovica nadzornikov. Ker sta bila torej pri razrešitvi Rakovca izpolnjena oba pogoja, je po ocenah poznavalcev le malo možnosti, da bi zdaj že nekdanjemu predsedniku uprave uspelo po sodni poti dokazati, da je bila razrešitev nezakonita.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/rakovcu-odpravnina-ali-nadomestna-zaposlitev-

ODSTAVLJEN

Odstavljen zaradi zavajanja in poskusa izigravanja države

Zavajanje nadzornikov, neupoštevanje priporočil in poskus, da bi se lastniška struktura Zavarovalnice Triglav spremenila na škodo države, so ključni razlogi, zakaj je moral s položaja predsednika uprave oditi Matjaž Rakovec.

Predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Mihael Perman je včeraj prvič javno razkril razloge, zaradi katerih so nadzorniki minuli teden razrešili Matjaža Rakovca s položaja predsednika uprave največje slovenske zavarovalnice.

Za razrešitev so se odločili zlasti zaradi Rakovčevega zavajanja nadzornikov, ignoriranja usmeritev in poskusa, da bi že na junijski skupščini delničarji odločali o pooblastilu upravi za povečanje osnovnega kapitala. Te razloge je včeraj ministru za finance Urošu Čuferju uradno predstavil tudi namestnik predsednika nadzornega sveta Triglava Jovan Lukovac, ki sta ga na sestanku spremljala Andrej Slapar, ki začasno vodi Triglav, in Tomaž Kuntarič, predsednik uprave Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki upravlja državni deleže v zavarovalnici.

Kot smo razkrili v Dnevniku, je Rakovec na seji konec aprila poskušal dobiti soglasje nadzornikov, da bi že na junijski skupščini delničarji odločali o odobrenem kapitalu oziroma pooblastilu upravi, da lahko ob soglasju nadzornega sveta poveča osnovni kapital družbe za do 50 odstotkov. Ker ta predlog ni bil usklajen z državo kot večinsko lastnico, so ga nadzorniki zavrnili, saj dokapitalizacija pred tem nikoli ni bila predstavljena ali utemeljena, prav tako ni bila predvidena niti v strateškem načrtu. To je sedaj potrdil tudi Perman, ki je Rakovčevo ravnanje označil za nesprejemljivo. Po njegovih pojasnilih se je namreč Rakovec zavedal, da država kot dvotretjinska lastnica Triglava nima glasovalnih pravic in o dokapitalizaciji ne bo mogla odločati. »Predlog za povečanje osnovnega kapitala bi lahko omogočil številne špekulacije in posledično oškodovanje večinskega lastnika,« je dodal. Pri dokapitalizaciji bi imela sicer ključno besedo uprava, ki bi za izvedbo dokapitalizacije potrebovala le podporo nadzornega sveta, medtem ko delničarji ne bi mogli vplivati niti na ceno niti na druge pogoje dokapitalizacije. Ker bi država le stežka upravičila sodelovanje pri dokapitalizaciji Triglava, saj na drugi strani mednarodne vlagatelje prepričuje, da bo nadaljevala privatizacijo, bi prek dokapitalizacije lahko izgubila celo večinski lastniški delež in posledično nadzor nad največjo slovensko zavarovalnico. Kot smo poročali, bi lahko dokapitalizacija koristila predvsem poljski PZU, ki se zanima za nakup Triglava in v kateri naj bi tudi Rakovec videl rešilno bilko za svoj nadaljnji obstoj na položaju predsednika uprave.

Po Permanovih besedah je Rakovec nadzornike tudi zavajal, saj jih je vneto prepričeval, da pri načrtovanem strateškem partnerstvu z IFC ni prišlo do nobenih pomembnih sprememb. Ker nadzorniki niso bili zadovoljni s pojasnili, so Rakovcu naložili, da se mora jasno opredeliti, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki bi jih morali tudi javno objaviti. Šele po zahtevi nadzornikov je Rakovec naposled priznal, da roka za vplačilo dokapitalizacijskih delnic holdinga Triglav INT (uradni lastnik Triglavovih hčerinskih zavarovalnic na Balkanu) nikoli niso podaljšali in da so morali IFC celo že pozvati, naj s 25 milijoni evrov nemudoma dokapitalizira Triglav INT. Čeprav je Rakovec nadzornike več tednov prepričeval, da morajo informacije o strateškem partnerstvu pred javno objavo uskladiti tudi z IFC, je na dan, ko so nadzorniki obravnavali njegovo razrešitev, priznal, da takšnega soglasja sploh ne potrebujejo.

Med razlogi za Rakovčevo razrešitev je Perman navedel tudi neupoštevanje usmeritev prejšnjega nadzornega sveta. Kot smo razkrili v Dnevniku, so nadzorniki že konec lanskega leta zahtevali konkretnejše reze v stroške poslovanja in sprejem ukrepov, ki bi ublažili padec premij. Toda Rakovec priporočil nadzornikov ni želel upoštevati, saj za to ni videl potrebe. Opozorila nadzornikov so se očitno izkazala za utemeljena, saj so se premije Triglava v prvem četrtletju znižale za kar osem odstotkov, medtem ko je Rakovec za letošnje leto napovedoval enoodstotno rast. V prvem četrtletju se je čisti dobiček Skupine Triglav res zvišal za polovico, na 20 milijonov evrov, vendar le po zaslugi nižjih oslabitev. Brez upoštevanja oslabitev in izgub pri prodaji finančnih naložb, ki so imele lani zelo negativen vpliv na poslovanje, bi se Triglav že v prvem četrtletju letos soočal z več kot 60-odstotnim padcem dobička pred davki.

O hitrem ukrepanju so nadzornike prepričale tudi razmere v srbski hčerinski zavarovalnici, kjer so kriminalisti pred kratkim vzeli prostost več nekdanjim ključnim kadrom, sumi nepravilnosti pri nakupu mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov ter postopki Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki je zaradi razkritja predlagane dividende celo kazensko ovadila Rakovca. Sodeč po Permanovih pojasnilih so nadzorniki že naročili izvedbo zunanje revizije, ki bo preverila nekatere sume nepravilnosti.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/odstavljen-zaradi-zavajanja-in-poskusa-izigravanja-drzave

ANDREJ SLAPAR

O novem predsedniku uprave šele po skupščini

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav bi postopke za imenovanje novega predsednika uprave začel šele po skupščini oziroma ko bo jasno, ali bo država na seznam podjetij, namenjenih privatizaciji, uvrstila tudi Triglav.

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav bo novega predsednika uprave iskal s pomočjo ene od mednarodnih kadrovskih agencij. Izbral jo bo šele po skupščini oziroma po tem, ko bo država sprejela odločitev glede morebitne privatizacije največje slovenske zavarovalnice.

Triglav bo tako še najmanj nekaj mesecev vodil Andrej Slapar, ki so ga nadzorniki na položaj predsednika uprave imenovali po razrešitvi Matjaža Rakovca. Slapar je včeraj nadzornikom predstavil tudi novo razporeditev področij med člani uprave, hkrati pa jih je seznanil, da je odvzel vsa pooblastila Urši Manček, ki je veljala za Rakovčevo desno roko in bila kot pomočnica predsednika uprave zadolžena za področje marketinga.

Kljub drugačnim pričakovanjem nadzorniki včeraj (še) niso zahtevali imenovanja prokurista, ki bi preveril predvsem stroške in odvetniške storitve, povezane s strateškim partnerstvom z IFC. Po neuradnih informacijah želijo nadzorniki z imenovanjem počakati do skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o predčasni zamenjavi članov nadzornega sveta (od sedanjih članov bo predvidoma ostal le Perman). Ena od nalog prokurista bi bila sicer tudi pregled številnih službenih poti v ZDA, ki naj bi se v nekaterih primerih nerazumno dolgo zavlekle in na katerih naj bi se Rakovec dogovarjal o podrobnostih strateškega partnerstva z IFC. Čeprav je Rakovec dogovor o strateškem partnerstvu z IFC še lani predstavljal kot enega svojih največjih uspehov, je imel Triglav od tega dogovora zgolj stroške. IFC namreč po več kot letu dni še vedno ni dokapitaliziral holdinga Triglav INT (uradni lastnik Triglavovih zavarovalnic na Balkanu).

Prav zavajanje nadzornega sveta glede strateškega partnerstva z IFC je bilo tudi eden ključnih razlogov, zaradi katerega so nadzorniki sredi minulega meseca Rakovca razrešili z mesta predsednika uprave Triglava. Spomnimo namreč, da je Rakovec nadzornikom več mesecev zatrjeval, da pri strateškem partnerstvu z IFC ni prišlo do nobenih pomembnih sprememb. Šele na zahtevo nadzornega sveta, naj se jasno opredeli, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, je Rakovec priznal, da jim roka, do katerega bi moral IFC s 25 milijonov evrov dokapitalizirati Triglav INT, nikoli ni uspelo podaljšati.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/o-novem-predsedniku-uprave-sele-po-skupscini

PO RAZREŠITVI

Sodišče zavrnilo Rakovčev predlog za zadržanje izvajanja sklepa o razrešitvi

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo predlog nekdanjega predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca za zadržanje izvajanja sklepa nadzornega sveta o njegovi razrešitvi, je zavarovalnica sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Nadzorni svet je Rakovca razrešil zaradi okrnjenega zaupanja v njegovo vodenje zavarovalnice.

Predsednik nadzornikov Zavarovalnice Triglav Mihael Perman je ob razrešitvi pojasnil, da so se za to odločili predvsem zaradi Rakovčeve neodzivnosti v odnosu do nadzornega sveta. Za začasnega predsednika uprave so imenovali sedanjega člana uprave Andreja Slaparja.

Uprava po Permanovih navedbah pri pripravi predloga poslovne politike in načrta poslovanja skupine Triglav za letos ni upoštevala ključnih usmeritev in napotkov nadzornikov. Nadzorni svet je namreč opozarjal, da bo letošnje poslovanje potekalo v zahtevnejših ekonomskih okoliščinah, medtem ko je uprava menila, da za to niso potrebne prilagoditve in da bo, če bo treba, ukrepala naknadno, je povzel Perman.

Nadzornike je zmotil tudi predlog za junijsko skupščino, ki ga je potrdil nadzorni svet v prejšnji sestavi in ki bi upravi omogočil uporabo odobrenega kapitala do višine 50 odstotkov osnovnega kapitala. To pa po Permanovih navedbah pomeni precej drugačne možnosti od že uveljavljene ureditve v višini do 15 odstotkov osnovnega kapitala.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/sodisce-zavrnilo-rakovcev-predlog-za-zadrzanje-izvajanja-sklepa-o-razresitvi

»Ne vem, kako bi na hitro obogateli.
Vem pa, kako boste na hitro obubožali: če boste poskusili na hitro obogateti.«
André Kostolany

»Rast tečajev se rodi v paniki, zraste v strahu, dozori v optimizmu in umre v evforiji.«
André Kostolany

zoran13

CPL

"Oni so pokradli milijone, mi pa smo lačni pa žejni"

"Oni so pokradli milijone, mi pa smo lačni pa žejni," to je zgodba marsikaterega podizvajalca, ki ni dobil plačila za opravljeno delo, so poročali v Danes na Planet TV.

Tudi 260 delavcev pri nekoč uglednem Cestnem podjetju Ljubljana (CPL).

Ob tem gre za še eno sodno farso, saj je sodišče CPL najprej pospremilo v stečaj, ga nato preklicalo, ko pa so zdaj vnovič razpravljali, pa niti niso razsodili, ker je sodišče pozabilo enega od aktov iz spisa pravočasno vročiti odvetniku Stanka Petriča, ki je CPL pravzaprav spravil na kolena.
www.siol.net/novice/...5/cpl.aspx

BOBU BOB
Dr. Jadran Lenarčič, direktor Inštituta Jožef Stefan: "Vsi smo zatajili pri Hildi in ne tokrat, deset let nazaj. Ko smo dovolili, da imamo hilde in hildice ter vse njim podobne "kompanjone", ki so Slovenijo tako razd(ej)ali."
Četrtek, 30. maj 2013
web.vecer.com/portal...3005921619

zoran13 · Objavljeno: 04 Jun 2013 20:29 Naslov sporočila: MORSKE in OBMORSKE ZNAMENITOSTI

MIŠKA & TIPKOVNICA

Čaka državo plaz odškodninskih zahtevkov zaradi tipkovnice in miške?

Marjan Kokol, ki je na upravni enoti Ravne na Koroškem izdajal gradbena in uporabna dovoljenja, od države terja 46 tisoč evrov, ker meni, da je njegova bolezen posledica dela za računalnikom.

Kokol tako na delovnem in socialnem sodišču dokazuje, da je vzrok za njegovo bolezen – gre za sindrom zapestnega prehoda – delo, ki ga je opravljal kot uradnik na upravni enoti. Kot poroča Večer, je Kokol na upravni enoti delal od leta 1995, najprej kot referent, nato pa je napredoval v svetovalca. Prve težave je začel zaznavati leta 2007. Šlo je za pogoste bolečine v rokah, bil je brez moči v rokah, stvari so mu tudi padale iz rok, mravljinčilo ga je. Ko je delal za računalnikom, so bile težave še hujše.

Po obisku zdravnika, je ta ugotovil, da gre na obeh rokah za sindrom zapestnega prehoda.

In začel se je boj na sodišču

Kokol terja 46 tisoč evrov odškodnine zaradi tega, ker je prepričan, da je njegova bolezen posledica dela, ki ga je opravljal. Na upravni enoti pa so se lotili analize, koliko izdelkov je pripravil Kokol v obdobju od 2007 do 2010 in koliko znakov so vsebovali izdelki, ki so prišli izpod njegovih prstov. Na podlagi povprečnega števila znakov , kijih vsebuje posamezni dokument, so ocenili, da je Kokol po tipkovnici udaril 500.000-krat v enem letu. Ko so to delili s številom delovnih dni (200) so sklenili, da je Kokol dnevno v povprečju po tipkah udaril 2.500-krat (približno dve tretjini strani).

Različna mnenja stroke

Po poročanju Večera je zdravnik Stanislav Pušnik, ta je od leta 2011 na upravni enoti izvajalec medicine dela, na sodišču povedal, da bi o pomembnem vplivu za nastanek bolezni lahko govorili šele pri 200 znakih na minuto. Pri Kokolu po njegovem mnenju ni šlo za takšne obremenitve.

Na drugi strani pa so strokovnjaki kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa v okviru UKC-ja Ljubljana pritrdili Kokolovim navedbam. V izvedenskem mnenju, ki so ga za omenjeno upravno enoto izdelali leta 2010, so zapisali, da je obojestranski sindrom zapestnega prehoda pri Kokolu bolezen, ki je povezana z delom. Napisali so, da je sta 15-letno delo s tipkovnico in sindrom zapestnega prehoda pri uradniku Kokolu v vzročni povezavi, navaja Večer.

In če sodišče pritrdi Kokolu?

Kot navaja Večer, je predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič - Fikfak podvomila, da bi to imelo zelo obsežne posledice. "Vedeti morate, da je ta bolezen enakomerno razpršena po vsej Sloveniji. Če pa bi šlo za neko bolezen, ki je značilna za ožjo geografsko regijo (npr. azbestne bolezni v zahodnem delu Slovenije ali bolezni zaradi izpostavljenosti svincu na dveh območjih v Sloveniji), bi lahko pričakovali, da bi se za odškodninsko tožbo odločili številnejši bolniki," ja po poročanju Večera dejala Dodič – Fikfakova.

Kokol pa se ne misli ustaviti zgolj pri odškodnini, zavzemal se bo tudi za uvrstitev omenjenega sindroma na seznam poklicnih bolezni. Tudi po mnenju strokovnjakov, ki so izdelali izvedensko mnenje, je nujna sistemska normativna rešitev. Kot menijo, bi morali pravilnik o seznamu poklicnih bolezni uskladiti z evropsko listino poklicnih bolezni Annex I. Na tej je namreč sindrom zapestnega prehoda opredeljen kot poklicna bolezen.

Glavna obravnava, na kateri bo Kokol dokazoval svoj prav, se nadaljuje septembra.
http://www.siol.net/novice/zdravje/2013/06/poklicna_bolezen_tipkovnica_miska.aspx

zoran13

BILDERBERG

Skupina, ki upravlja svet
Skrivnostni sestanek "svetovne vlade v senci"

Že skoraj 60 let se enkrat letno sestane skupina najvplivnejših svetovnih politikov, gospodarstvenikov in drugih pomembnežev, da bi govorili o svetovnih težavah. Kaj se dogovorijo, javnost ne izve.

Hotel Suvretta v St. Moritzu, kjer se je skupina Bilderberg sestala leta 2011. Cilj skupine, ki se je poimenovala po nizozemskem hotelu Bilderberg, v katerem so se prvič sestali 29. maja 1954, je bilo popraviti naraščajoči protiamerikanizem v Zahodni Evropi ter promovirati ideje o tesnem kulturnem, političnem in gospodarskem sodelovanju stare celine in novega sveta. Med začetniki je bil tudi poljski politični izgnanec Józef Retinger, ki je stopil v stik z nizozemskim princem Bernhardom. Odločili so se, da bodo na prvo konferenco povabili dva človeka iz vsake države, po enega iz konservativnih in drugega iz liberalnih krogov. Na prvem srečanju je tako sodelovalo 50 delegatov iz 11 zahodnoevropskih držav in 11 Američanov. Uspeh je organizatorje napeljal na idejo o letnih konferencah. Ustanovljen je bil stalni odbor, na čelo katerega je bil postavljen Retinger.

Sami sebe imenujejo bilderbergovci, njihovi sestanki pa potekajo v državah Evrope ali ZDA, v najrazkošnejših hotelih ali dvorcih s parki in igrišči za golf. Letos se bodo, tako kot pred 59 leti, spet sestali v razkošnem hotelu, tokrat v britanskem mestu Hertfordshire. Vendar pa se letošnji sestanek razlikuje od prejšnjih, saj so objavili seznam udeležencev. Vabilo so tako med drugim prejeli predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger, nizozemska kraljica Beatrix, nekdanji italijanski in francoski premier Mario Monti in François Fillon, švedski zunanji minister Carl Bildt, prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, nekdanji direktor osrednje ameriške obveščevalne službe (Cia) David Petraeus, predsednik uprave Goldman Sachs International Peter Sutherland ter mnogi drugi politiki, medijski mogotci in gospodarstveniki. Med gosti bosta tudi ustanovitelj Amazona Jeff Bezos in glavni direktor Googla Eric Schmidt. Udeležbo je, kot je zapisano na uradni strani skupine, potrdilo okoli 140 ljudi iz 21 držav Evrope in ZDA.

Stroga skrivnost, strogo varovani

Na Bilderbergovo konferenco je mogoče priti le s povabilom, do zdaj pa so na sestankih sodelovali tudi kralji, predsedniki, industrijski vplivneži in voditelji najmočnejših svetovnih korporacij. Udeležence konferenc vedno varuje na stotine policistov, vojakov in članov številnih tajnih služb. Če konferenca poteka v hotelu, mora biti hotel po njihovih internih pravilih izpraznjen teden dni pred prihodom bilderbergovcev. Udeleženci na konferencah pridejo izključno s črnimi helikopterji ali črnimi blindiranimi limuzinami z vtisnjeno črko B. Srečanja v zadnjih letih spremljajo protesti, zato je potrebno dodatno policijsko varovanje. Po nekaterih ocenah naj bi za njihovo varovanje letos namenili do 1,8 milijona funtov (približno 2,1 milijona evrov) britanskega davkoplačevalskega denarja. Konference so vedno dobro zaščitene, varnostni ukrepi so strogi, ker želijo udeleženci konferenc vsebino ohraniti tajno, pa nobena medijska hiša nima pravice poročanja.

Najvplivnejši ljudje sveta skupaj delujejo v sklopu skupine Bilderberg. Številni teoretiki zarot trdijo, da na skrivaj upravljajo svet. O čem bodo razpravljali vplivni politiki, medijski mogotci in najmočnejši industrialci sveta, ostaja skrivnost, kot tudi večina informacij, povezanih s to skupino, ki jo mnogi obtožujejo, da prek mednarodnih institucij, katerih člani so udeleženci, na skrivaj upravlja svet. Predvsem teoretiki zarot jih zato imenujejo svetovna vlada v senci. Ravno zaradi skrivnostnosti in imen najvplivnejših ljudi, ki naj bi sodelovali na teh sestankih, so nastale teorije zarote, ki med drugim pravijo, da so bilderbergovci ključni lobisti za skupni evropski trg in evro, ki naj bi bila del načrta za uničenje suverenosti evropskih držav. Po koncu svojih letnih srečanj nikoli ne sporočijo, kaj so se dejansko pogovarjali oziroma kaj so se dogovorili.

Odgovorni le sami sebi

Eden od ustanoviteljev skupine Denis Healea je leta 2001 priznal, da obtožbe o apetitu skupine po svetovni vladi niso povsem za lase privlečene: "Reči, da si prizadevamo za eno svetovno vlado, je pretirano, vendar pa ne povsem neutemeljeno. V Bilderbergu menimo, da se ne moremo v nedogled boriti drug z drugim za nič, ubijati ljudi in milijone gnati v brezdomstvo, zato smo menili, da bi bila ena skupnost po vsem svetu nekaj dobrega." Številnih ni prepričal, med njimi Daniela Estulina, avtorja knjige Skrivnosti Bilderbergovega kluba, ki opisuje, kako "zlovešče klike in Bilderbergovi lobisti" manipulirajo z javnostjo, da bi "vzpostavili svetovno vlado, ki ne pozna meja in ni odgovorna nikomur razen sama sebi".

Na konferenci, ki bo potekala med 6. in 9. junijem, bodo za zaprtimi vrati govorili o aktualnih težavah in predlogih za njihovo rešitev. Poleg aktualnih tem bo na dnevnem redu še rast nacionalizma in populizma v posameznih državah Evropske unije, kar se ne sklada z idejo bilderbergovcev o enotni vladi svetovnih vplivnežev in njihovi svetovni dominaciji. Letošnje teme vključujejo še razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu, ameriško zunanjo politiko in velike trende v zdravstvenih raziskavah. Čeprav za to ni nobene uradne potrditve, saj uradnega zapisnika s teh sestankov ni, pa mnogi menijo, da se na teh konferencah sprejemajo pomembne odločitve o nadzoru nad svetovnimi vojnami, o jedrskem oboroževanju, rasti cen nafte in razvoju gospodarskih kriz.

Med dozdajšnjimi udeleženci sestankov so nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, nekdanji francoski predsednik François Mitterand, nekdanji predsednik Evropske komisije in nekdanji italijanski premier Romano Prodi, nekdanja britanska premierja Tony Blair in Gordon Brown, britanski prestolonaslednik princ Charles, britanski premier David Cameron, ameriški bančnik David Rockefeller, nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher, španski kralj Juan Carloc ter številni drugi. Hkrati s politiki tradicionalno na konferencah sodelujejo tudi voditelji največjih svetovnih korporacij, kot so IBM, Xerox, Google, Shell, ter največjih svetovnih bank in medijskih hiš.
http://www.siol.net/novice/svet/2013/06/skrivnostni_sestanek_svetovne_vlade_v_senci.aspx

zoran13

AGENCIJSKO DELO

ZDR o agencijskem delu: Nove odgovornosti in kazni za uporabnike

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) poleg uvajanja kvot izrecno določa odgovornost uporabnika agencijskih delavcev za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in upoštevanje omejitev delovnega časa.

Z agencijskim delom je bilo v Sloveniji v preteklosti povezanih več anomalij, ki jih deloma poskuša odpraviti tudi ZDR, ki je v veljavi od minulega meseca. Kot je na poslovnem zajtrku zaposlitvene agencije Adecco v Ljubljani spomnil samostojni pravni svetovalec pri Združenju delodajalcev Slovenije Anže Hiršl, ZDR drugim na novo uvaja kvote za agencijske delavce.

Agencijski delavci tako lahko po novem predstavljajo le 25 odstotkov vseh zaposlenih pri podjetju oziroma uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne šteje števila zaposlenih za nedoločen čas pri agenciji.

Spremenjene obveznosti za podjetja oziroma uporabnike agencijskega dela

Hiršl je v tej luči opozoril, da je izpolnjevanje kvot stvar agencij, tako da ne omejujejo uporabnika. Ta je v primeru, da delavce najema pri več agencijah, tem zgolj dolžan posredovati podatke o najetih delavcih, tako da ne pride do kršitev kvotnega sistema.

Poleg tega se po novem ZDR agencijsko delo všteva v dveletno obdobje veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas. Če nek delavec opravlja določeno delo pri uporabniku, lahko agencija z njim pogodbo za določen čas za isto delo sklene le še za eno leto, nato ga mora zaposliti za nedoločen čas. Če delavec začne nato opravljati neko drugo delo, se dvoletno obdobje zaposlitve za določen čas začne na novo.

Novi zakon uvaja tudi nove oz. spremenjene obveznosti za podjetja oziroma uporabnike agencijskega dela. Med drugim izrecno določa njegovo odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Po Hiršlovih besedah mora podjetje, v katerem se odvija delovni proces, agencijskega delavca usposobiti za varno delo - mu zagotoviti zdravstveni pregled, varnostno opremo in potrebna navodila.

Uporabniki so odgovorni tudi za upoštevanje omejitev delovnega časa ter upoštevanja določb o odmorih in počitkih, kar je bilo doslej pogosto zanemarjeno, je povedal pravnik.

Kazni se gibljejo med 1500 in 4000 evri
Podjetja, ki najemajo agencijske delavce, morajo le tem pod enakimi pogoji kot svojim zaposlenim zagotoviti tudi nekatere druge ugodnosti (denimo parkirišče, počitniške kapacitete, ne pa tudi dodatnega pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja), sicer lahko agencijski delavec zavrne opravljanje dela, je dodal.

Na novo so določene tudi kazni za uporabnika, ki krši zakonska določila, gibljejo pa se med 1500 in 4000 evri.

Kljub več spremembam pa področje agencijskega dela še vedno ni povsem urejeno. Ministrstvo za delo je zato že napovedalo novelo zakona o urejanju trga dela, ki naj bi zaostrila pogoje ustanavljanja agencij.
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/05/zdr_o_agencijskem_delu_nove_odgovornosti_in_kazni_za_uporabnike.aspx

KAZNOVALNA POLITIKA

Spremenjen sistem izrekanja glob po ZDR prinaša pozitivne učinke

Možnost izreka glob v razponu, ki jo prinaša novi zakon o delovnih razmerjih (ZDR), prinaša prve pozitivne učinke, so sporočili z inšpektorata za delo.

Delodajalci namreč v primeru odkritja določenih kršitev, vezanih na nepravilno zaposlovanje, raje, kot da bi plačali visoko globo, delavca zaposlijo.

Inšpektorat je lahko po prejšnjem ZDR izrekal le najnižje predpisane globe

Pomembna novost novega ZDR je tudi, da lahko inšpektorat kot prekrškovni organ v postopku o prekršku izreče globo v katerikoli višini znotraj predpisanega razpona, medtem ko je po prejšnjem ZDR lahko izrekal le najnižje predpisane globe.

Inšpektorat je pred nedavnim naletel na primer, ko je delavka v podjetju opravlja pisarniško delo na podlagi pogodbe civilnega prava, čeprav so bili podani vsi elementi delovnega razmerja. Globa za ta prekršek znaša od 3.000 do 20.000 evrov za pravno osebo ter od 450 do 2.000 evrov za odgovorno osebo delodajalca.

Delodajalec je delavko v izogib plačilu globe še pred izdajo odločbe o prekršku zaposlil, kar je inšpektorici izkazal s podpisano pogodbo o zaposlitvi in s potrjenim potrdilom o prijavi podatkov v obvezna socialna zavarovanja.

Na inšpektoratu so zaznali tudi primere delodajalcev, ki v nasprotju z novim ZDR verižijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Po novem namreč delodajalec ne sme skleniti ene ali več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v izrecno določenih primerih.

Za ta prekršek je predpisana globa med 3.000 do 20.000 evrov za pravno osebo ter od 450 do 2.000 evrov za odgovorno osebo, zato delodajalci, prav tako v izogib plačilu globe, praviloma takoj zaposlijo takega delavca za nedoločen čas, so poudarili na inšpektoratu.

"Namen zakona nikakor ni v sankcioniranju delodajalcev, ampak v vzpostavitvi zakonitega stanja v zvezi z zaposlovanjem delavcev," so izpostavili. Kot so pojasnili, se delodajalcem, ki v primerih prekrškov, kot so opisani, zaposlijo delavce ali jim izplačajo plače še pred izdajo odločbe o prekršku oziroma kako drugače izpolnijo predpisano obveznost, namesto globe lahko izreče opomin.

"Kljub temu delodajalcem ne priporočamo, da čakajo na obisk inšpektorja. V primeru ponavljajoče kršitve inšpektor ne bo izrekel globe v najnižjem znesku, saj je ravno možnost izrekanja kazni v razponu uvedena zato, da bi s stopnjevanjem sankcije učinkoviteje dosegli odpravo kršitve," so sklenili na inšpektoratu.
http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/2013/06/spremenjen_sistem_izrekanja_glob_po_zdr_prinasa_pozitivne_ucinke.aspx

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 16 Jun 2013 19:36; skupaj popravljeno 1 krat

DAVEK NA POLOŽNICE

Banke davek na položnice v celoti prelile na potrošnike

Davek na finančne storitve očitno ni dosegel namena prejšnje vlade, naj finančni sektor več prispeva k reševanju krize in javnofinančnim prihodkom. Banke so namreč davek, ki so ga začele obračunavati z letošnjim marcem, po ugotovitvah Banke Slovenije v celoti prelile na potrošnike.

Z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih prihodkov je DZ zakon o davku na finančne storitve sprejel konec lanskega leta. Ta določa, da je treba od letošnjega marca za nadomestila oz. provizije, ki jih finančne ustanove prejmejo kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo, plačevati davek v višini 6,5 odstotka.

Čeprav so davčni zavezanci banke in druge ustanove, ki v Sloveniji izvajajo finančne storitve, pa je bilo že ob sprejemanju zakona slišati bojazni, da bodo morali novi davek na koncu plačevati potrošniki. Tedanji finančni minister Janez Šušteršič je odgovarjal, da gre za razmeroma nizko stopnjo davka, zato ne pričakuje, da bo imel večje negativne posledice.

Nemočna Banka Slovenije
"V celoti so ga prenesle na potrošnike, v celoti," je ta teden davek na finančne storitve pred člani odbora DZ za finance in monetarno politiko komentiral viceguverner Banke Slovenije Janez Fabijan. Fiskalna politika mora biti po njegovem mnenju zasnovana drugače. "Če se želi obdavčiti banke, naj se obdavči banke, ne pa potrošnike," je dejal. Banka Slovenije je ob tem nemočna.

Za fizične osebe so se zaradi novega davka med drugim zvišala nadomestila za vodenje transakcijskega računa, prav tako je dražje plačevanje položnic. Tarife posameznih bank so zdaj pregledno objavljene na spletnih straneh Banke Slovenije, kar bi lahko po Fabijanovih besedah potrošnikom olajšalo odločitev o morebitni zamenjavi banke.
http://www.dnevnik.si/poslovni/novice/banke-davek-na-poloznice-v-celoti-prelile-na-potrosnike

BANKA KOPER d.d.

Sprememba Splošnih pogojev za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike
Obveščamo vas, da bo banka s 1. septembrom 2013 spremenila Splošne pogoje za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike v poglavju 9. Varstvo osebnih podatkov in zaupnih informacij, kjer je dodano soglasje uporabnika.

Uporabnik dovoljuje, da ga banka v bodoče lahko obvešča o posebnih ponudbah banke in drugih oseb, za katere banka izvaja posredovanje storitev, obvešča o zapadlosti depozita, kredita, pogodbenega limita in bančnih kartic. Obenem uporabnik soglaša, da banka ali pogodbeni obdelovalec, ki opravlja dejavnost klicnih centrov, ugotavlja zadovoljstvo s storitvami banke in zbira podatke za namene statistične obdelave. Uporabnik lahko soglasje v poslovalnici banke kadarkoli začasno ali trajno prekliče.

Spremenjeni Splošni pogoji za opravljanje plačilnih storitev za potrošnike so vam na voljo v vseh poslovalnicah banke.

SPLOŠNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE PLAČILNIH STORITEV ZA POTROŠNIKE
http://www.banka-koper.si/Doc/pdf-ji/Splo%C5%A1ni%20pogoji%20za%20opravljanje%20pla%C4%8Dilnih%20storitev%20FIZI%C4%8CNE%20OSEBE%2001.09.2013%20-%20splet.pdf

Spremembe s 1.julijem 2013:

* Izvrševanje sodnih in davčnih sklepov
Nadomestilo za izvrševanje plačnih transakcij iz naslova izvrševanja sklepa istemu upniku v istemu dnevu se bodo po novem obračunavala enkratno. Novo nadomestilo se imenuje Dnevna izvršitev plačilnih transakcij iz naslova sklepa in se zaračuna 3,00 €.
Banka je uvedla movo nadomestilo za umike in odloge sklepov v višini 10,00 €.

* Unovčenje domicilirane menice
Višina nadomestila za vnovčenje domicilirane menice se iz 17,65 € zviša na 20,00 €.
Dolžniku, ki nima kritja na transakcijskem računu za poplačilo svojih obveznosti ali je bila menica nepopolno oz.nepravilno izpolnjena, bo banka zaračunala nadomestilo za zavrnitev unovčenja domicilirane menice v višini 5,00 €.

Spremembe s 01.avgustom 2013:

* Plačilne transakcije s trajnim nalogom
Za plačilno transakcijo s trajnim nalogom za prenos sredstev na račun odprt pri drugi banki bo banka zaračunala nadomestilo v višini 0,32 €. Nadomestilo za plačne transakcije s trajnim nalogom za prenos sredstev na račune odprte pri Banki Koper, banka še naprej ne bo zaračunavala.

* Preklic domače plačilne transakcije v sodelovanju banke s prejemnikovo banko
Banka uvaja novo nadomestilo za izvedbo preklica domače plačilne transakcije, ki ga banka izvrši v sodelovanju s prejemnikovo banko. Nadomestilo znaša 10,00 €.
Istočasno banka spremninja višino nadomestila za izterjavo pravilno izvršenih čezmejnih plačilnih transakcij in plačilnih transakcij izven EU (preklici, reklamacije, poizvedbe,...) iz 13,90 € na 18,00 €.

* Nadomestilo raznih poizvedb in izterjava pravilno izvršenih čezmejnih in drugih plačilnih transakcij na zahtevo uporabnika
Banka za preklice čezmejnih in drugih plačilnih transakcij uvaja novo nadomestilo za izvedbo preklica, ki ga banka izvrši sama.
Nadomestilo se po novem glasi:
- preklic plačilnega naloga za čezmejno ali drugo plačilno transakcijo, ki ga banka izvede sama v višini 5,35 €
- reklamacije, poizvedbe, spremembe, preklici čezmejne ali druge plailne transakcije s strani banke v sodelovanju s prejemnikovo banko ostane 18,00 €.

www.banka-koper.si
http://www.banka-koper.si/Doc/pdf-ji/Tarifa%20FO%20Ra%C4%8Dun.pdf
http://www.banka-koper.si/o_banki_koper/novice?nid=964

ACTIVA VISA INSPIRE

Predstavljamo vam Activa Visa Inspire, novo debetno plačilno kartico, s pomočjo katere odslej zlahka sledite svojemu navdihu, tako doma kot na potovanjih v tujini.

Prepustite se udobju brezgotovinskih nakupov in spoznajte še druge ugodnosti, zagotovljene z novo, pametno plačilno kartico.

ATM LOCATOR - iskalnik bankomatov
Ste na družinskem izletu doma ali v tujini in potrebujete pomoč pri iskanju najbližjega bankomata? S pomočjo mobilne aplikacije ATM Locator lahko odslej v hipu poiščete vam najbližji bankomat.

Aplikacijo ATM Locator si lahko brezplačno naložite na vaš pametni telefon prek spodnjih povezav (Google play ali AppStore), lahko uporabljate tudi kot spletno aplikacijo (Web).
Aplikacija je dostopna v slovenščini in še v drugih 12 jezikih
http://www.banka-koper.si/Fizicne_osebe_/_Placilne_kartice_/Activa_Visa_Inspire_/ATM_lokator

GLAVNE PREDNOSTI:
* univerzalnost in varnost poslovanja,
* je debetna kartica, kar pomeni da je vaš račun za vsak opravljen nakup ali izvedeno transakcijo dnevno bremenjen, kar vam omogoča enostavno upravljanje s finančnimi sredstvi,
* podpira storitev Verified by Visa, ki predstavlja pomembno novost pri opravljanju nakupov na spletu.

OSNOVNE LASTNOSTI:
* kartico prejme vsak imetnik transakcijskega računa pri Banki Koper,
* je identifikacijska kartica za poslovanje na bančnih okencih ter preko spletne banke Banke IN,
* ob nakupih uporabljate kartico izključno na POS terminalih, kar omogoča visoko stopnjo varnosti pri poslovanju zaradi neposredne, on-line avtorizacije,
* dvig gotovine brez provizije v 12 državah, na več kot 6.000 bankomatih članic skupine Intesa Sanpaolo .

DVIG GOTOVINE BREZ PROVIZIJE

Dvig gotovine brez provizije v 12 državah, na več kot 6.000 bankomatih članic skupine Intesa Sanpaolo:

* Slovenija
* Italija
* Hrvaška
* Bosna in Hercegovina
* Srbija
* Slovaška
* Madžarska
* Romunija
* Albanija
* Rusija
* Ukrajina
* Egipt
http://www.google.si/search?q=activa+visa+inspire&rlz=1R2RNRD_enSI508&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=buC0UdyZJMWI4gSDv4GoAg&sqi=2&ved=0CEMQsAQ&biw=1267&bih=801

OBČINSKA BLAGAJNA V PIRANU

Občani Pirana bodo položnice lahko plačevali brez provizije

Na piranski občini so z junijem uvedli projekt t.i. občinske blagajne, ki občanom zagotavlja gotovinska plačila položnic brez provizije. S projektom, za katerega so se odločili zaradi dobrih izkušenj iz drugih slovenskih mest, želijo v Piranu v času krize občanom pomagati pri zmanjševanju tekočih stroškov.

Občina v projektu sodeluje s poslovalnico poslovne banke NKBM v Luciji, ki jo je občina tudi pooblastila za izvajanje storitev občinske blagajne.

Pirančani bodo lahko na omenjeni banki v času uradnih ur tj. od ponedeljka do petka med 8.30 in 13. uro ter med 14.30 in 17. uro, z gotovino in brez provizije plačevali storitve občinskih javnih zavodov (šol, glasbenih šol, vrtcev), storitve občinskih javnih podjetij (za plačilo vodarine, smetarine) ter storitve dobave električne energije, so pred dnevi sporočili iz piranske občine.

Občani bodo na banki plačali znesek na položnicah brez provizije, pri tem pa se bodo morali izkazati z osebnim dokumentom. Provizijo bo banki poravnala občina po izstavljenem računu.

Kot so zapisali na občini, si po izkušnjah drugih občin, ki so tovrstno blagajno že uvedle, obetajo veliko zanimanja za to storitev.
http://www.dnevnik.si/slovenija/lokalno/primorska/obcani-pirana-bodo-poloznice-lahko-placevali-brez-provizije

zoran13 · Nazadnje urejal/a zoran13 13 Jun 2013 20:49; skupaj popravljeno 1 krat

ETIKA IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV ZAVAROVALNIC

DRUGO MNENJE

Glede na pretekle izkušnje v Slovenskem zavarovalništvu je povsem vprašljivo, da obstaja v zavarovalnicah en sam absolutni večinski lastnik, saj je tudi etično sporno, da o dividendah odloča na skupščinah edinole on, saj jih razdeli sam sebi, kjub temu, da ustvarjajo dobiček tudi drugi tam zaposleni. Včasih izgleda prav smešno, kako večinski delničar, uvrsti na skupščino nasprotni predlog in ga tudi on sam ali zavrne ali pa tudi potrdi. Čeravno je tudi res, da zakon dovoljuje in opredeljuje iztisnitev malih delničarjev, ko večinski lastnik pridobi 90% in več delnic., mimogrede je pri sosedih na Hrvaškem 95% in s te strani postavlja višji prag za prevzeme. Velikokrat pa se je izkazalo, da toliko željena iztisnitev malih delničarjev, pogostoma tam zaposlenih, bivših zaposlenih, upokojenih, malih pravnih oseb, zavarovancev in potencialnih zavarovancev, v zavarovalnici sami povzroči nezadovoljstvo, razočaranje in otopelost. Tako zaposlenim odvzame moment solastništva, ki je dandanes zelo pomemben element, ki nedvomno pripomore k večji ustvarjalnosti in zavzetosti vseh zaposlenih. Veste, prav žalostno je videti, kako neka zavarovalniška družba iz mnoštva različnih in številnih malih delničarjev, ki so se šteli v stotinah in bili zares vzorčni primer pluralnosti lastništva, sedaj tam sedi samo eden in edini ter sam sebi tudi postavlja in odloča o: delitvi dobička, dividendah, članstvu v nadzornih svetih, zaključnih poročilih, revizorjih, konec koncev o prodaji in nakupih drugih zavarovalnic, itd...Poleg tega pa se tudi odpirajo utemeljena vprašanja, kako so vsi dosedanji večinski lastniki pridobivali delnice slovenskih zavarovalnic, da so sploh dosegli in presegli prag 90%...ali po zakonu o zavarovalništvu, po zakonu o bančništvu ali po zakonu o prevzemih...

IZTISNITEV MALIH DELNIČARJEV ZAVAROVALNICE TILIA d.d.

DRUGO MNENJE

Zavarovalnica Tilia d.d.
Osnovni kapital: 14.317.672,63 €
Kosovnih delnic ZTIR: 595.371
Delničarjev: 245
Dividenda: 3,34 €
Nominalna cena delnice: 24,048 €
Iztisnitvena cena delnice: 70,53 € (2,93 x nominalne cene delnice)

SKUPŠČINSKI SKLEP

Sprejet skupščinski sklep Zavarovalnice Tilia, d. d. o iztisnitvi malih delničarjevsreda, 11.7.2012

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana in Zakona o trgu finančnih instrumentov družba Pozavarovalnica Sava, d.d., Dunajska 56, 1000 Ljubljana objavlja,

da je bil na včerajšnji skupščini delničarjev Zavarovalnice Tilia, d.d. sprejet sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev Zavarovalnice Tilia, d.d. na Pozavarovalnico Sava, d.d. kot glavnega delničarja družbe (99,71 %) proti plačilu primerne denarne odpravnine.

Glavni delničar bo 244 upravičencem plačal denarno odpravnino v znesku 70,53 evrov za vsako delnico družbe Zavarovalnica Tilia d.d. in za 1.717 delnic tako odštel 121.100 evrov.

Z vpisom sklepa o prenosu delnic v sodni register preidejo vse delnice manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja. Pozavarovalnica Sava bo po izključitvi manjšinskih delničarjev 100-odstotni lastnik družbe Zavarovalnica Tilia, d.d.
Na skupščini ni bilo izpodbojnih tožb.

To obvestilo bo objavljeno na spletnih straneh družbe www.sava-re.si od 11. julija 2012 dalje, in sicer za obdobje najmanj 5 let.
http://www.sava-re.si/si/za-medije/novice/?id=537

ADRIATICSLOVENICA d.d.

To je približno enak scenarij, kot ga je izvedel KD Holding d.d., ko je presegel zakonski iztisnitveni prag lastništva preko 90%,iztisnil 306 malih delničarjev, dne 10.12.2007 iz lastniške strukture zavarovalnice AdriaticSlovenice d.d., med katerimi so bile manjše pravne osebe, zaposleni, bivši zaposleni in upokojnenci. Prav groteskno je, da se je dogajalo ravno na dan, ki ga v Sloveniji praznujemo, kot dan človekovih pravic. Kljub najmanj trem nasprotnim predlogom, ki so jih podali mali delničarji in njihovi predstavniki VZMD o povišanju cene delnic ADZR vse do 250€, večinski delničar KD Holding d.d. na skupščini zavarovalnice AdriaticSlovenica d.d. ni sprejel niti enega, ampak samo tistega, ki ga je dal večinski lastnik. Tako so ponudili za delnice AdriaticSlovenica d.d. ADZR ob nominalni ceni delnice 4,17 € iztisnitveno delnico 21 €,za delnice Slovenice Življenje d.d. oz. KD Življenje d.d.z nominalno ceno delnice 8,34€ pa iztisnitveno ceno delnice 40,16 €. Ta sprejeti zadnji predlog, pa je po njihovi presoji zaščitil male delničarje, saj je postavil dvoletni rok v katerem bi v kolikor, bi prej prišlo do prodaje zavarovalnice AdriaticSlovenice d.d., dobili dodatno izplačano še razliko med doseženo prodajno ceno delnice, če bi bila ta višja od iztisnitvene cene.

Osnovni kapital: 40.338.758,14 €
Število delnic: 9.666.780
Nominalna cena delnice: 4,17 €
Iztisnitvena cena delnice: 21 € (5,035 x nominalne cene delnice)
Število delničarjev: 306

KD ŽIVLJENJE d.d. & SLOVENICAŽivljenje d.d.

Po enakem scenariju so dne 31.12.2007 na KD Holding d.d. iztisnili tudi vse male delničarje SlovenicaŽivljenje d.d., saj se še dandanes ne da znebiti vtisa, da so bili le še mali delničarji, tisti moteči elementi v celotni družbi, da so se že ob tako velikem pridobljenem lastniškem deležu. Od takrat so si, razen v kriznem letu 2008, vsakokrat tudi dali izplačali dividende.
To hkrati pomeni, da pri iztisnjenju malih delničarjev veljajo enake predpostavke, kot veljajo ob prodaji delnic.
Težava je tudi v tem, da iztisnitev poteka proti svobodni volji in lastnemu hotenju malih delničarjev, da bi prostovoljno prodali svoje delnice.

Osnovni kapital: 9.480.454,02 €
Število delnic: 1.135.948
Nominalna cena delnice: 8,345 €
Iztisnitvena cena delnice: 40,16 € (4,812 x nominalne cene delnice)
Število delničarjev: 133

Obenem tako mali delničarji, tudi proti svoji volji, postanejo zavezanci za plačilo davka od dobička iz kapitala, če so bile cene pridobitve delnic nižje od sedanje iztisnitvene cene, ki je po predlogu veličinskega lastnika 70,53€.
Prav tako izgubijo tudi vsa lastninska upravičenja iz delnic, kot tudi, da se neprostovoljno odpovedo vsem prihodnjim delitvam dividend, ki jih bo tako v boidoče razdelil in tudi prejel en sam 100% zveličavni in absolutni lastnik zavarovalnice.
Tukaj bi lahko govorili tudi o zgrešeni politiki lastninjenja zavarovalnic, kot tudi o tem, da zaposleni v njih, ki tudi ustvarjajo v teh zavarovalniških družbah, niso imeli pravice, da svoje lastninske certifikate vložijo v družbo kjer so delali, tako kot je to možnost imelo mnogo ostalih državljanov in njihovih družin. Poleg tega, pa je kljub napovedim, da bodo zavarovalnice množično stopile na borzni parket, zaenkrat to storili le Zavarovalnica Triglav d.d. ter Pozavarovalnica Sava d.d., tako da je vsakršno napovedovanje "pravične in poštene" iztisnitvene cene, brez poglobljene analize, res zelo tvegano početje, saj odgovor lahko da, samo sodišče po prevetritvi postavljene cene delnice. Takšno zahtevo, pa ob primerni organiziranosti in zaščiti VZMD in MDS lahko postavijo edinole mali delničarji zavarovalnice Tilia d.d.
www.kdd.si/izdajatel...?snid=1368
www.kdd.si/izda jatel...?snid=2854

ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d.

Osnovni kapital: 55.426.291 €
Število delnic: 12.453.831
Nominalna cena delnice: 4,45 €
Iztisnitvena cena delnice: 10,24 € (2,30 x nominalne cene delnice)

Osnovni kapital zavarovalnice Maribor je 55.426.291 € in število kosovnih delnic 12.453.831, kar da, nominalno vrednost 4,45 € s tem, da je v letu 2012 knjigovodska vrednost delnice 7,03 €.
Glede na obstoječe lastniške deleže v osnovnem kapitalu družbe, bi potem 0,3264% lastniškega deleža oziroma 40.527 delnic, razdelili takole:

COTAR DRAGO - 0,10 % - 12.453 delnic
TSO D.D. - 0,04 % - 4.981 delnic
PALOMA D.D. - 0,04 % - 4.981 delnic
ŽLEBNIK BORUT - 0,03 % - 3.736 delnic
KORATUR D.D. - 0,02 % - 2.490 delnic
GRAWE D.D. - 0,02 % - 2.490 delnic
GEA D.D. - 0,01 % - 1.245 delnic
ČARNI SREČKO - 0,01 % - 1.245 delnic
FINEA, D.O.O. - 0,01 % - 1.245 delnic
ZAVAROVANJE PLUS - 0,01 % - 1.245 delnic
PRELOGAR SIMON - 0,01 % - 1.245 delnic
STRMŠEK SEBASTJAN - 0,01 % - 1.245 delnic
* AVTOSERVIS D.O.O. - 0,00 %
* A-MB D.O.O. - 0,00 %
* ŠUMAN JOŽE - 0,00 %
* ŽITKO ŽANE 0,00 %
* KAUČIČ KLAJNŠEK ALEKSANDRA - 0,00 %
* SODOBNE INVESTICIJE D.O.O. n.p.
* KEUC MAKSIMILJAN n.p.
* preostali mali delničarji so imeli od skupnih 40.527 delnic še 1.926 delnic

PREVZEMNA CENA

Vsekakor pa je cena delnice Zavarovalnice Maribor, ob njeni nominali ceni 4,17 € in prevzemni ceni 10,24 €, ki jo ponujajo v Pozavarovalnici Sava €, nedvomno brez prevzemne premije ter nedvomno za male delničarje kar nekajkrat prenizka. Za iztisnjene male delničarje je v tem trenutku pomembna edinole samo še prevzemna cena delnice in s tem ustvarjanje kakršnega koli dobička, kar edino poda vrednost in etiko zavarovalnice ali če že hočete pozavarovalnice za prevzemno ceno preostalih 21 malih delničarjev oziroma 0,3264% deleža.
Z drugimi besedami povedano, se da, s samo 414.996,48 €, doseči in postati absolutni in prevladujoči lastnik zavarovalnice Maribor d.d., po drugi strani, pa bo sedaj prosto odprta pot za privlačno dividendno politiko, ki jo načrtujejo v Pozavarovalnici Sava d.d.

Tako naj bi namenili kar 30% ustvarjenega čistega dobička v letu 2013 za dividende v letu 2014 in postopoma vse do leta 2017, ko bi namenili kar 40% ustvarjenega čistega dobička za dividende. Tako je bilo prenesenega čistega dobička iz preteklih let za leto 2012 v višini 7.916.000 €.
seonet.ljse.si/?doc_id=51404

OBJAVA PROSPEKTA
seonet.ljse.si/?doc_id=51604

zoran13

NEPRESLIŠANO

Klima v Sloveniji je trenutno porazna. Včasih, ko smo živeli v socializmu, tega ni bilo. Živeli smo solidno, čeprav nismo imeli ničesar. Ravno sem hodil po svetu, na alpinistične odprave, šli smo, kamorkoli smo želeli, enako kot sedaj, ampak družbena klima je bila absolutno boljša. Bile so možnosti uresničevati ideje brez računic, koliko boš iz tega potegnil. Ni bilo strahu, kot je sedaj, v ozadju je bilo zavedanje, da imamo socialno varnost. Ljudje, ki so si zaslužili pokojnine pretežno v prejšnjih časih, živijo solidno. Sedaj pa je vulgarni kapitalizem, ki temelji na ustrahovanju. Če ni strahu, kapitalizem crkne. Enostavno zato, ker banke, zavarovalnice...potrebujejo preplašene ljudi. Firma potrebuje preplašene delavce. Če zavarovalnica ne bo strašila, da bomo zboleli in da bo toča, se ljudje ne bodo zavarovali, zato bo crknila. Enostavno. Mehanizma, da bi si naredil žibvljenja varno, ni. Življenje je smrtno nevarno in tisti, ki tega ne razume, je idealna oseba za kapitalistične manipulacije. Če želimo kolikot toliko normalno živeti, moramo sprejeti končnost naših življenj, prihodnost tako in tako ne obstaja. Zaupati moramo vase in v življenjsko pot, ki nam je namenjena.

Matevž Lenarčič, pilot, fotograf in avanturist
Objavljeno 5.junija 2013 v prilogi 7.dni
www.7dni.com/v1/defa...id=5923257

zoran13

222.222.222,22 €

Spanje na tipkovnici bi banko skoraj stalo milijone

Zgodba iz Nemčije o tem, kako so posledice spanja na delovnem mestu lahko zelo drage

Utrujeni nemški bančni uslužbenec je zaspal na tipkovnici in pri tem namesto 62,4 evra opravil transakcijo za 222 milijonov evrov.

Primer je pristal na delovnem sodišču v nemškem mestu Hessen, kjer so ugotovili, da je zaposleni »za hip zaspal na računalniški tipkovnici in ob tem pritiskal tipko za številko dve«. Kot omenjeno, je znesek 62,4 evra, namenjen nekemu upokojencu, narastel na ogromnih 222.222.222,22 evrov oziroma na skoraj polovico vrednosti načrtovane dokapitalizacije naše največje banke.

Banka, mediji ne poročajo za katero gre, je napako kmalu po izvedbi transakcije popravila. Primer je na sodišču pristal po tem, ko je banka odpustila 48-letno sodelavko nesrečnega moškega, ker pri preverjanju ni opazila nepravilnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.
http://www.finance.si/8341985/Spanje-na-tipkovnici-bi-banko-skoraj-stalo-milijone

zoran13

TERMITI

Termiti so ji pojedli del prihrankov

Neka starejša ženska iz Kitajske si verjetno ni mislila, da lahko ostane brez denarja zaradi termitov, a zgodilo se ji je točno to. Čeprav so se v lokalni banki precej angažirali, je vseeno ostala brez dela prihrankov.

Termiti pojedli dele bankovcev
Nekateri bankovci s podobo Maa Zedonga so bili poškodovani bolj, drugi manj.
Po poročanju državne televizije CCTV je ženica, katere identitete niso razkrili, od svojih otrok pred pol leta prejela 400.000 juanov (49.100 evrov).

Namesto da bi denar naložila v banko, ga je v plastični vrečki shranila v lesen predal. Ko je aprila želela vzeti nekaj denarja, je zgrožena spoznala, da so se denarja lotili termiti. Bankovce – niti en ni ostal nepoškodovan – je odnesla v lokalno banko in upala, da ji jih bodo zamenjali.

Po natančnem pregledu in primerjavi so v banki identificirali 340.000 juanov (41.700 evrov), kar pomeni, da je izgubila okrog 15 odstotkov prihrankov (7.400 evrov).
http://www.24ur.com/video-termiti-so-ji-pojedli-del-prihrankov.html

zoran13

PIŠKOTKI & COOKIES

V veljavi strožja pravila glede spletnih piškotkov

V veljavo stopajo strožja pravila glede uporabe spletnih piškotkov.

Ta določajo, da morajo biti uporabniki spletnih stran s piškotki seznanjeni, v nekaterih primerih pa jim mora biti ponujena tudi izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu.

Boljše varovanje zasebnosti obiskovalcev spletnih strani

Cilj novih pravil je boljše varovanje zasebnosti obiskovalcev spletnih strani, saj se piškotki vse pogosteje uporabljajo za sledenje in zbiranje informacij o uporabnikih.

Spletni piškotki (cookies) so majhne tekstovne datoteke, ki se prenesejo na računalnik ob obisku spletne strani. Z njimi si lahko spletne strani zapomnijo določene nastavitve - na primer podatke o uporabnikovem računu ali jezikovne nastavitve.

Večina piškotkov je povsem neškodljiva ali celo nujna za normalno brskanje po spletu, vendar pa so piškotki lahko uporabljeni tudi na načine, ki pomenijo poseg v posameznikovo zasebnost. Med slednje spadajo ti. drugi piškotki, ki pogosto izvirajo s strani oglaševalcev ali pa se uporabljajo za merjenje obiskanosti spletne strani, opozarjajo pri informacijskem pooblaščencu.
V skladu z novim zakonom o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati v začetku leta, morajo od 15. junija dalje spletne strani obiskovalce seznaniti o tem, katere piškote uporabljajo, v nekaterih primerih pa mora spletna stran od obiskovalcev pridobiti tudi privolitev.
http://www.siol.net/novice/tehnologija/racunalnistvo/2013/06/v_veljavi_strozja_pravila_glede_spletnih_piskotkov.aspx

zoran13 · Objavljeno: 16 Jun 2013 20:32 Naslov sporočila: SOCIALNE IN ČUSTVENE STISKE

BERINA HAMIDOVIĆ in BEBOLUCIJA

/13/...kako absurdna je zgodba komaj rojene deklice Berine Hamidović, ki je zaradi nekih birokratskih zapletov, zaradi (ne)dodelitve enotne matične številke - EMŠO in (ne)plačila potrebnih 876,29 € za operacijo, plačala s svojim življenjem. Ob takšnih dogodkih popolnoma zbledi delovanje državnega birokratskega aparata in državnih služb ob izvajanju hladnih birokratskih zakonov, ki v sebi nimajo niti malo človečnosti in razumevanja. Takšne določbe brez možnosti reševanja človeškega življenja nam pričajo, da postajamo vedno bolj normirana in prenormirana družba in to ne glede na državo in družbeni sistem, kjer se takšna zgodba dogodi. To, da celotna populacija otrok ne pridobi enotne matične številke je spodrsljaj brez primere, saj je to tudi ena oblika kršitve osnovnih otrokovih pravic in svoboščin, ki bi marsikomu morale predstavljati višek varovanja otrokove integritete, pravico do življenja in razvoja: Embarassed

Umrla dojenčica iz BiH brez matične številke

Med zdravljenjem v Beogradu je umrla mesec in pol stara Berina Hamidović iz BiH, ki v domovini ni mogla dobiti enotne matične številke, zaradi česar je prišlo do zamud pri zdravljenju. Njen oče je dejal, da je bila deklica žrtev birokracije in oblasti v BiH.

Berina Hamidović bi morala po rojstvu 17. marca na nujno operacijo v Beograd, ker je bila operacija v Sarajevu neuspešna. A je pri tem prišlo do zapletov, ker zato, ker v državi zaradi političnih sporov še ni sprejet ustrezen zakon, ni mogla dobiti enotne matične številke, s tem pa tudi ne potnega lista in zdravstvene izkaznice, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

V vozilu nujne pomoči, v katerem je bila deklica priključena na aparate, so pred kakim mesecem dni morali na meji nekaj ur čakati na vstop v Srbijo, ker jih policija, ker niso imeli dokumentov, ni želela pustiti v državo.

Kot je povedal njen oče za medije v BiH, obmejna policija, čeprav je šlo za nujen zdravstveni primer, o njihovem prihodu ni bila obveščena, zato so morali od pristojnega ministrstva BiH pridobiti ustrezno potrdilo.

Ko so jo končno pripeljali v Beograd, pa Sarajevska županija za deklico ni hotela plačati potrebnih 100.000 dinarjev za operacijo, čeprav je zdravstveno zavarovana. Dejali so, da tega ne morejo plačati. Deklica je potem dobila sepso in 13. junija umrla v bolnišnici.

Podoben primer trimesečne deklice, ki ni mogla na zdravljenje v tujino, ker ni imela enotne matične številke oziroma potnega lista, je v BiH v minulih dneh spodbudil proteste. Na najbolj množičnih v Sarajevu se je 11. junija zbralo 10.000 ljudi. Deklica se sicer sedaj zdravi v Stuttgartu.

Proteste so začeli zaradi političnih prerekanj glede enotne matične številke državljanov, zaradi katerih vsi otroci, rojeni po letošnjem 12. februarju, ne dobijo te številke, s tem pa tudi ne možnosti, da bi dobili osebne dokumente.

Zaplet je nastal, ker je z razsodbo ustavnega sodišča BiH 12. februarja prenehal veljati sedanji zakon o enotni matični številki, poslanci pa se niso uspeli dogovoriti za nov zakon oziroma registracijska območja. Republika srbska namreč vztraja, da bi morala biti registracijska območja za izdajo te številke strogo ločena po etničnih merilih. Bošnjaki temu nasprotujejo, saj bi na ta način še naprej spodbujali ločevanje po narodnosti.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2013061605927286
http://www.avaz.ba/vijesti/iz-minute-u-minutu/u-beogradu-umrla-beba-berina-hamidovic-nije-imala-jmb
http://www.slobodna-bosna.ba/vijest/8504/bebolucija_koja_je_uzdrmala_drzavu_i_ozbiljno_zaprijetila_izbijanjem_mira_u_bih_foto.html
http://www.slobodna-bosna.ba/vijest/8617/problem_jmbg_a_u_bih_govori_da_ne_treba_sutjeti_i_trpjeti_jer_moze_biti_gore.html
http://www.unicef.at/fileadmin/media/Kinderrechte/CRC/crcslowenien.pdf

KONVENCIJA ZN O OTROKOVIH PRAVICAH

Kraj in datum podpisa: ew York, 20. 11. 1989
Objavljeno v Sl. Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 15/90
Datum uveljavitve: 2. 9. 1990
Datum uveljavitve RS: 1. 7. 1992

Generalna skupščina OZN je Konvencijo o otrokovih pravicah sprejela l. 1989, v veljavo pa je stopila l. 1990. Konvencija je najširše ratificirani mednarodnopravni dokument s področja človekovih pravic - ratificirale so ga vse države, razen Somalije in ZDA.

Najpomembnejše določbe Konvencije o otrokovih pravicah (nanaša se na otroke do 18. leta starosti):
* obveznost držav, da s sprejetjem vseh ustreznih ukrepov zagotovijo varstvo otrok pred vsemi oblikami razlikovanja ali kaznovanja zaradi položaja, delovanja, izraženih mnenj ali prepričanj njihovih staršev, zakonitih skrbnikov ali družinskih članov (2. člen);
* glavno vodilo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki morajo biti otrokove koristi (3. člen);
* vsak otrok ima neodtujljivo pravico do življenja in razvoja (6. člen);
* pravica otroka do svobode izražanja (12. in 13. člen);
* pravica do svobode mišljenja, vesti in veroizpovedi ter do svobode združevanja in mirnega zbiranja (14. in 15. člen);
* pravica otrok do zdravstvenega varstva in izobraževanja (24. in 28. člen).
http://www.mzz.gov.si/fileadmin/pageuploads/Zunanja_politika/CP/Zbornik/I._CRC_-_Konvencija_o_otrokovih_pravicah.pdf

zoran13

DEPRESIJA, ANKSIOZNE MOTNJE IN MENTALNA ZAOSTALOST

Diskriminacija strank z depresijo s strani zavarovalnic
Tisti, ki sodelujete na našem Forumu ste seznanjeni z zgodbo našega člana, ki se je želel dodatno nezgodno zavarovati pri Zavarovalnici Adriatic , a je na srečo opazil člen, zaradi katerega si je premislil. Svetujemo vam, da si pred sklenitvijo zavarovanj natančno preberete pogoje. Kajti osebe z depresivno motnjo za določene zavarovalnice predstavljajo prevelik rizik. Dobro se pozanimajte, vse zavarovalnice niso tako nenaklonjene.

Kot smo obljubili, vam prilagamo odgovore in pojasnila, ki smo jih pridobili od Agencije za zavarovalni nadzor glede:
SPLOŠNI POGOJI ZA NEZGODNO ZAVAROVANJE (O-NEZ-SPL-01)
SPLOŠNE DOLOČBE
SKLENITEV ZAVAROVANJA
11. Člen: Koga se lahko zavaruje
(3) Zavarovati se ne more osebe, ki boluje zaradi okvare možganskega ožilja, epilepsije, alkoholizma, uživanja drog, mentalne zaostalosti, shizofrenije, depresivnih motenj in paranoje.

REPUBLIKA SLOVENIJA
Urad za enake možnosti
ZAGOVORNIK NAČELA ENAKOSTI
Erjavčeva cesta 15, 1000 Ljubljana
T: 01 478 14 80
F: 01 478 14 91
E: [email]zagovornik.uem@gov.si
www.uem.gov.si
Številka: 0921-36/2009/6
Datum: 31.1.2011
Zagovornik načela enakosti (v nadaljevanju: Zagovornik) izdajam na podlagi 17. člena Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS št. 93/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZUNEO-UPB1) na pobudo Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (v nadaljevanju: pobudnik - Moške jezikovne oblike za posamezne izraze imajo enakovreden pomen v obeh spolih.) zaradi domnevnega neenakega obravnavanja pri dostopu in oskrbi s storitvami, naslednje

M N E N J E

Ravnanje zavarovalnice Adriatic Slovenica zavarovalna družba d.d. (v nadaljevanju: zavarovalnice), ki v celoti zavrača ponujanje in oskrbo s storitvami nezgodnega zavarovanja za osebe s kakršnimikoli oblikami depresij, anksioznih motenj ter mentalne zaostalosti, predstavlja neposredno diskriminacijo na podlagi zdravstvenega stanja in ene od oblik invalidnosti.

Zagovornik poziva zavarovalnico, naj zaradi obveznosti enakega obravnavanja pri dostopu in oskrbi s storitvami:
Pobudniku izreče pisno opravičilo.
Spremeni pravilo v 3. odstavku 11. člena splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje (O-NEZ-SPL-1), ki v celoti in brez izjem onemogoča dostop do storitev nezgodnega zavarovanja osebam z zdravstvenimi stanji depresija in anksiozna motnja ter invalidnostmi, ki se kažejo kot mentalno zaostalost. V bodoče naj zagotovi prilagojeno obravnavo potrošnikov s takšnimi lastnostmi, ki bo bolj upoštevalo načelo sorazmernosti pri poseganju v pravico do enakega obravnavanja in stvarne ocene o zavarovalnih rizikih pri zavarovanju konkretnih potrošnikov.

Zagovornik zavarovalnico poziva, da mu v 30 dneh od prejema tega mnenja posreduje dokazila o upoštevanju priporočil.

Obrazložitev

Dejansko stanje in navedbe strank

Zagovornika je pobudnik opozoril, da zavarovalnica osebam z zdravstvenim stanjem »depresivna motnja« ne ponuja svojih storitev nezgodnega zavarovanja. V 3. odstavku 11. člena splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje (O-NEZ-SPL-1) je določeno, da se ne more zavarovati osebe, ki boluje zaradi okvare možganskega ožilja, epilepsije, alkoholizma, uživanja drog, mentalne zaostalosti, shizofrenije, depresivnih motenj in paranoje. Pobudnik je še navedel da zavarovalnica nekaterim članom te storitve izrecno odklanja. Navedbe je podprl s svojo korespondenco z zavarovalnico.

Zagovornik je zavarovalnico opozoril na sum neposredne diskriminacije zaradi zdravstvenega stanja ter jo pozval, naj se odzove na te očitke in utemelji razloge za svojo prakso.

V odgovoru zavarovalnica podrobneje pojasnjuje katere skupine oseb zajema opredelitev »depresivna motnja« vsebovana v 11. členu O-NEZ-SPL-1. To so skladno z medicinsko doktrino opredeljena obolenja po Mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10, deseta verzija, 1995) zajeta v šifrah F32 in F33. Zavarovalnica meni, da je za osebe z navedenimi diagnozami izkazan večji zavarovalni riziko in da je izkazana realno povečana možnost nastanka zavarovalnega primera (nezgode), ki ima svoje razloge v simptomih navedenih obolenj. AS šteje, da je takšna izključitev zato v skladu z 6. odstavkom 83. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS št. 99/2010, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZavar-UPB7). Ta zavarovalnicam omogoča, da v skladu s pravili zavarovalne stroke za postopke selekcije (potencialnih zavarovancev), ocen nevarnosti, pri določanju premij ter pri izplačevanju zavarovalnin lahko kot dopustne kriterije uporabljajo tudi osebne okoliščine kakršni sta invalidnost ter zdravstveno stanje. Glede na navedeno zavarovalnica trdi, da njihov produkt osebnega nezgodnega zavarovanja zavestno ni ponujen in namenjen osebam z zdravstvenim stanjem »depresivna motnja« in da ni podano neupravičeno razlikovanje (ker da je tako razlikovanje kot dopustno izrecno predvideno z navedenim določilom ZZavar-UPB1).

Pravni doseg prepovedi diskriminacije

Ustava v prvem odstavku 74. člena določa, da je gospodarska pobuda svobodna. Vendar je Ustavno sodišče že večkrat poudarilo, da skrajno liberalistično pojmovanje podjetništva ne bi bilo v skladu z Ustavo. Že iz prvega stavka drugega odstavka 74. člena Ustave izhaja, da zakon določa pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij, po drugem stavku drugega odstavka tega člena pa se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Poleg tega pa ima zakonodajalec v drugem odstavku 15. člena Ustave pooblastilo, da z zakonom predpiše način uresničevanja človekovih pravic tudi v primeru, kadar to ni predvideno že s samo Ustavo, vendar pa je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboščine. Pravica iz 74. člena Ustave je ena od človekovih pravic, ki je ni mogoče uresničevati neposredno na podlagi Ustave. Zato mora zakonodajalec določiti pravnoorganizacijske oblike za opravljanje gospodarske dejavnosti (za kar ga Ustava pooblašča v prvem stavku drugega odstavka 74. člena), glede na vrsto gospodarske dejavnosti pa tudi pogoje za njeno opravljanje. Glej npr. obrazložitev sodbe Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-218/04. V skladu z navedenim ZZavar-UPB7 in Zakon o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju: ZVPot) določata pravila, ki jih morajo gospodarski subjekti upoštevati pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja zavarovalnih storitev, in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo.

Ustava v 14. členu sama ne ureja prepovedi diskriminacije, ki bi imela (izven okvira spoštovanja posameznih človekovih pravic) tudi neposredni učinek na urejanje odnosov med ponudniki storitev in njihovimi potrošniki. Vendar Ustava že na drugih mestih določa meje zakonodajalca glede različnega urejanja zasebnopravnih razmerij in celo sama neposredno omejuje splošno svobodo ravnanja in druge pravice vseh pravnih subjektov, torej tudi zasebnikov in zasebnih pravnih oseb. Tako jamči enakopravnost zakoncev (53. člen), enak položaj otrok, rojenih zunaj zakonske zveze (54. člen) ter enako dostopnost vseh delovnih mest pod enakimi pogoji (49. člen). Navedeno pomeni, da že Ustava izrecno priznava neposredni učinek Neposredni horizontalni učinek temeljnih človekovih pravic na zasebnopravna razmerja je prva razvila nemška ustavna teorija in ustavnosodna praksa kot t.i. neposredni Drittwirkung. prepovedi diskriminacije v nekaterih zasebnopravnih odnosih (na primer pri zaposlovanju v 49. členu). Zunaj okvira teh ustavnih določb je brez resnih pomislekov o pravni določnosti in varnosti oziroma o obsegu splošne avtonomije zasebnopravnih subjektov (splošna svoboda ravnanja, ki jo jamči 35. člen Ustave) težko trditi, da diskriminacijo že 14. člen Ustave splošno in izrecno prepoveduje tudi zasebnim subjektom, npr. kadar ti v okviru civilnopravnih razmerij vplivajo na pravice in obveznosti tretjih. Odtod npr. skrb Evropske komisije za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI), da bi v Sloveniji veljalo razmisliti o krepitvi varstva pred diskriminacijo, mdr. z določitvijo jasne obveznosti države v ustavi, da spodbuja enakost in da prizna pravico do enakega obravnavanja brez diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin pri uživanju vseh pravic. Tako v Tretje poročilo ECRI o Sloveniji, februar 2007, str. 8. Zagovorniku se na tem mestu do teh pomislekov o razlagi ustave podrobneje ni treba opredeljevati. Zadošča, da prepoved diskriminacije v zasebnih odnosih na trgu terjajo druge določbe pravnega reda.

Ustava varuje vse človekove pravice, tudi tiste, ki jih sama ne ureja. Tako 5. odstavek 15. člena ustave: Nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ta ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri. V zadnjih desetletjih se hitro razvija pravica do enakega obravnavanja, tudi pod vplivom razlage nadzornih mehanizmov Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije (ICERD) Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 6/67, datum uveljavitve v RS: 1. 7. 1992., Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) Ur. l. SFRJ; Mednarodne pogodbe št. 11/81, datum uveljavitve v RS: 1. 7. 1992. ter Evropske socialne listine (ESL) zakon o ratifikaciji evropske socialne listine (spremenjene) (MESL), Uradni list RS št. 24/99.. K njenemu razvoju in poenotenju pojmovnega instrumentarija je precej pripomoglo tudi pravo Evropskih skupnosti, zlasti direktive Evropskega sveta.

Pravico do enakega obravnavanja podrobneje ureja ZUNEO-UPB1. Ta prepoveduje diskriminacijo na podlagi različnih osebnih okoliščin (tudi invalidnosti in zdravstvenega stanja) na različnih področjih, med drugim v zvezi s pogoji za dostop do dobrin in storitev, namenjenih javnosti ter oskrbe z njimi. ZUNEO-UPB1 torej ne ureja le meja svobodne gospodarske pobude iz razlogov javne koristi Posledice diskriminacije lahko prizadenejo izredno širok krog vnaprej nedoločenega števila oseb. Diskriminacija povzroča socialno izključenost in marginalizacijo teh oseb, njihovih svojcev in celotnih skupin, ki jim pripadajo in ustvarja začaran krog manjvrednostnih kompleksov, zatajevanja lastne identitete ali (agresivnega) zapiranja v samozadostnost. Diskriminacija ima zelo škodljive posledice tudi za širšo družbo in njen vsestranski, zlasti tudi ekonomski razvoj. Direktiva 2000/78/ES na primer ugotavlja, da diskriminacija lahko ogrozi uresničevanje ciljev prava Evropskih skupnosti, zlasti cilje visoke ravni zaposlenosti in socialnega varstva, višanja življenjske ravni in kakovosti življenja ter ekonomske in socialne kohezije., ampak ureja eno od samostojnih človekovih pravic in določa kriterije, s katerimi se ugotavlja meje njenega varovanja. ZUNEO-UPB1 v 4. členu vsebuje temeljne definicije posameznih oblik diskriminacije. Neposredna diskriminacija obstaja, če je oseba zaradi določene osebne okoliščine bila, je ali bi lahko bila v enakih ali podobnih situacijah obravnavana manj ugodno kot druga oseba. Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine pa obstaja, kadar je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe, razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičuje zakoniti cilj in če so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Opredelitev posredne diskriminacije v ZUNEO-UPB1 (in v direktivah Evropskega sveta) je le ena od možnih definicij posredne diskriminacije. Glej tudi O. De Schutter v The Prohibition of Discrimination under European Human Rights Law, Relevance of EU Racial and Employment Equality Directives, European Commission, 2005, str. 16. Obstajata namreč še najmanj dve. Možna je še opredelitev, da gre za kršitev, če se pri pravnem urejanju oziroma praksi iz utemeljenih razlogov ne omogoči odstopa od splošnega pogoja, norme oz. kriterija – torej, da se omogoči izjemo od splošnega pravila, ki posameznikom z neko osebno okoliščino predstavlja nesorazmerno oviro. Posameznikom z neko osebno okoliščino je treba omogočiti drugačno obravnavanje, kadar niso v primerljivem položaju z vsemi ostalimi. Tretja od možnih definicij pa ustreza tudi opredelitvi t.i. razumne prilagoditve Koncept je nastal v zvezi z preprečevanjem diskriminacije na podlagi invalidnosti pri zaposlovanju in delu. in pomeni zahtevo po prilagojenem obravnavanju v konkretnem primeru: splošne norme oz. sporni kriteriji lahko celo prestanejo test sorazmernosti in so torej sami po sebi sprejemljivi, vendar do kršitve prepovedi diskriminacije vseeno pride, če se pri odločanju v konkretnem primeru premalo upošteva konkretne okoliščine primera in oseba z neko osebno okoliščino upravičeno terja razumno, torej ustrezno prilagojeno obravnavo. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je že uporabilo koncept učinkovite (razumne) prilagoditve potrebam specifične skupine (npr. pripadnikom določene verske skupnosti). V zadevi Thlimmenos v. Grčija je sodišče ugotovilo kršitev EKČP z oceno, da je toga zahteva po nekaznovanosti kandidatov za zaposlitev v javni službi, ki ni poznala nobenih izjem, povzročila kršitev, saj je nesorazmerno prizadela Jehovove priče. V primeru uveljavljanja ugovora vesti vojaški dolžnosti, ki po grškem pravu ni dopusten, so bili vsi kršitelji kazensko sankcionirani, kar je nujno učinkovalo tako, da se nihče s takšnim verskim prepričanjem ni mogel zaposliti v javni službi. Tudi nezagotovitev razumne prilagoditve torej predstavlja (posredno) diskriminacijo. Kot splošen koncept varstva pred diskriminacijo jo opredeljuje tudi Deklaracija o načelih enakosti.

DEKLARACIJA O NAČELIH ENAKOSTI

Dostopno na:
http://www.equalrightstrust.org/ertdocumentbank/Pages%20from%20Declaration%20perfect%20principle.pdf

Skladno s 4. odstavkom 4. člena ZUNEO-UPB1 so prepovedana tudi diskriminatorna navodila. Ta so nedopustna sama po sebi, torej niti ni treba, da bi jih kdo že dejansko izvršil.

Kot diskriminatorna so prepovedana tako aktivna ravnanja, kot tudi opustitve. Diskriminatorna pravila in prakse niso prepovedane le kadar že imajo kakšne neposredne diskriminatorne učinke (t.j. ko imamo pred seboj že konkretne žrtve takšne prakse), ampak tudi, če bi jih šele lahko imele. Neka praksa pri ponujanju storitev je torej lahko diskriminatorna in s tem prepovedana, tudi če sploh še ni njenih neposrednih učinkov (npr. že gola objava splošnih pogojev ponujanja storitev) oziroma tudi, če sploh ni neposredno prizadetega (npr. prizadetega potrošnika, ki ni dobil storitve) ali neposredne žrtve ni mogoče identificirati Tako tudi ob razlagi direktiv Evropskega sveta Evropsko sodišče Pravice v zadevi C-54/07 Centruum vor Gelijkheid van Kansen en voor Racismebestridjing v. Firma Feryn NV. Že gole javne izjave vodstva podjetja, da ne bodo zaposlovali tujcev, ki so bile dane za medije, predstavljajo diskriminacijo..

Slabša obravnava zaradi neke osebne okoliščine je prepovedana tudi, če je nekomu takšna lastnost le pripisana (in je sam dejansko npr. nima). Če je zato (npr. zaradi domnevnega zdravstvenega stanja, invalidnosti) obravnavan slabše, to zadošča, da se lahko tak položaj opredeli kot diskriminacijo.

Pojem invalidnosti kot osebne okoliščine je izrazito dinamičen, mednarodno pravo pa priznava, da je pomensko odprt. Invalidnost je namreč koncept, ki se razvija in je posledica medsebojne interakcije (odnosov) med osebami z oviranostmi ter družbenimi (zaradi stališč ljudi) in fizičnimi ovirami v okolju, ki preprečujejo, da bi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi.

ZVPot v 25. členu določa da mora podjetje prodajati blago potrošniku oziroma opravljati storitve zanj na način, ki ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji. Podjetje mora prodajati blago oziroma opravljati storitve vsem potrošnikom pod enakimi pogoji.

Zakon o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov in Izbirnega protokola h Konvenciji o pravicah invalidov (Uradni list RS MP, št. 10/2008, v nadaljevanju: MKPI) v 2. členu določa, da kot diskriminacija zaradi invalidnosti šteje tudi odklonitev razumne prilagoditve (v slovenskem prevodu, ki je nenatančen, se uporablja termin »primerne« prilagoditve). "Diskriminacija zaradi invalidnosti" pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zaradi invalidnosti z namenom ali posledico zmanjšanja ali izničevanja enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin na političnem, gospodarskem, socialnem, kulturnem, civilnem ali drugem področju. "Primerna prilagoditev" pomeni potrebne in primerne spremembe ter prilagoditve, ki ne nalagajo nesorazmernega ali nepotrebnega bremena, kadar so v posameznem primeru potrebne, da se invalidom na enaki podlagi kot drugim zagotovi uživanje ali uresničevanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Vprašanje nekaterih razumnih prilagoditev podrobneje ureja Zakon o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list št. 94/2010, v nadaljevanju: ZIMI). Povzema splošno določbo o primerni prilagoditvi iz MKPI. ZIMI sicer tudi sam ureja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti, vendar so posamezne definicije vezane na neenako obravnavo »invalidov« Glej 2. odstavek 3. člena ZIMI: Diskriminacija zaradi invalidnosti je posredna ali neposredna in pomeni vsako razlikovanje, izključevanje ali omejevanje zaradi invalidnosti, katerega namen ali posledica je zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja vseh pravic in obveznosti na vseh ključnih področjih življenja. Neposredna diskriminacija na podlagi invalidnosti obstaja, če je bil, je ali bi lahko bil invalid zaradi invalidnosti v enakih ali podobnih situacijah obravnavan manj ugodno kot kdo drug. Posredna diskriminacija na podlagi invalidnosti pa obstaja, kadar je bil, je ali bi lahko bil invalid zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah v manj ugodnem položaju kot kdo drug, razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičujejo zakonit cilj in če so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in potrebna.. Za potrebe normiranja prepovedi diskriminacije ZIMI celo uvaja novo definicijo invalida. Invalidi so po 1. odstavku 3. člena ZIMI osebe z dolgotrajnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi okvarami ter motnjami v duševnem razvoju, ki jih v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi. Pojem invalidnosti kot osebne okoliščine je izrazito dinamičen, mednarodno pravo pa priznava, da je pomensko odprt. Invalidnost je namreč koncept, ki se razvija. Zato je ustreznejše, da se tako pri normiranju, kot v pravni praksi ohranja generalno klavzulo oziroma opredelitve (osebe z invalidnostmi, invalidnost kot osebna okoliščina), ki so sposobne dinamične interpretacije. Invalidnost je lahko hkrati osebni status, lastnost, ki se nekomu le pripisuje ali pa lastnost, ki jo nekdo dejansko ima. Prav zato izvirne jezikovne različice MKPI za označevanje oseb s temi osebnimi okoliščinami uporabljajo celo množinsko obliko – namesto invalidov, hendikepiranih, oseb z oviranostmi ipd. se uporablja termin osebe z invalidnostmi. Slovenski prevod MKPI je torej izrazito nenatančen in nepotrebno zožujoč Tako npr. prevod e točke preambule v MKPI: »Ob priznavanju, da je invalidnost razvijajoči se koncept in posledica medsebojnega sodelovanja med invalidi ter ovirami zaradi stališč v družbi in ovirami v okolju, ki preprečujejo, da bi invalidi pod enakimi pogoji kakor drugi polno in učinkovito sodelovali v družbi;« Izvirna angleška različica se v tem delu glasi: »Recognizing that disability is an evolving concept and that disability results from the interaction between persons with impairments and attitudinal and environmental barriers that hinders their full and effective participation in society on an equal basis with others,”., saj navidez npr. ne prepoveduje diskriminacije preko povezave ali diskriminacije zaradi (nepravilne) percepcije invalidnosti kot osebne okoliščine.

V 8. členu ZIMI ureja dostopnost do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti. Diskriminacija v smislu dostopnosti blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, pomeni predvsem opustitev ponujanja blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, invalidu ali njihovo ponujanje invalidu pod drugačnimi in slabšimi pogoji kot drugim. V tretjem odstavku primeroma našteva tudi ukrepe za odpravljanje ovir pri dostopnosti do blaga in storitev, mdr. tudi potrebo po zagotovilu, da javni in zasebni subjekti, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, upoštevajo vse vidike njihove dostopnosti za invalide. Po 4. odstavku je take ukrepe treba zagotoviti, razen če javnim in zasebnim subjektom, ki ponujajo blago in storitve, ki so na voljo javnosti, ne nalagajo nesorazmernega bremena. Pri presoji, ali ukrep pomeni nesorazmerno breme, se upoštevajo zlasti velikost in viri javnega ali zasebnega subjekta, njegova narava, ocenjeni stroški, mogoče koristi od boljšega dostopa za invalide ter zgodovinske, kulturne, umetniške in arhitekturne vrednosti premičnin oziroma nepremičnin. Podrobneje bo navedene prilagoditve uredil podzakonski akt.

Vprašanje, kaj pri ponujanju in oskrbi z storitvami namenjenimi javnosti pomeni zahteva po razumni prilagoditvi in preprečevanju diskriminacije je torej potrebno rešiti z razlago. Zahteva po razumni prilagoditvi predstavlja drugo plat problema (zlasti posredne) diskriminacije. Kršitev slednje nastane z opustitvijo – torej zato, ker se invalidu (ali osebi z neko drugo osebno okoliščino, npr. zdravstvenim stanjem) neupravičeno ne zagotovi drugačne, ustrezno prilagojene obravnave. Zato bo vsebina podzakonskega akta, sprejetega na podlagi 8. člena ZIMI lahko le primeroma opredelila nekatere, ne pa vseh razumnih prilagoditev. Tak predpis bo le povečal pravno varnost. Dejstvo, da ga trenutno še ni torej ne pomeni, da ZIMI v tem delu ni uporaben v povezavi z zahtevami po razumnih prilagoditvah. V kontekstu odnosov na trgu se torej od ponudnika v določenih okoliščinah lahko terja, da pogoje in načine ponujanja, pa tudi postopke pri oskrbi z njimi zaradi varstva pravice do enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije po potrebi prilagodi. Obseg obveznosti se presoja glede na konkretne potrebe potrošnikov in glede na finančne, organizacijske in druge zmožnosti ponudnika storitve.

ZUNEO-UPB1 v 1. odstavku 2.a člena splošno določa možnost izjem oz. situacij, ki ne pomenijo kršitve prepovedi diskriminacije. Različno obravnavanje na podlagi določene osebne okoliščine ne predstavlja diskriminacije, če takšno različno obravnavanje upravičuje zakonit cilj in so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna.

Po 3. odstavku 2.a člena ZUNEO-UPB1 je različno obravnavanje na področju dostopa do dobrin in storitev zaradi spola, narodnosti, rase ali etničnega porekla prepovedano ne glede na prvi odstavek tega člena, razen v primerih, ki jih mdr. v zvezi z zavarovanji in z njimi povezanimi finančnimi storitvami, v skladu z Direktivo Sveta 2004/113/ES določa zakon, ki ureja zavarovalništvo. Po 6. odstavku 83. člena ZZavar-UPB1 so zavarovalnice vse ponudnike oziroma potencialne zavarovance, ki želijo dostopiti do zavarovalnih storitev, dolžne obravnavati enako, vendar v postopku selekcije in ocene nevarnosti ter pri določanju premij in pri izplačevanju zavarovalnin lahko upoštevajo merila zavarovalne stroke oziroma le naslednje zavarovančeve osebne okoliščine in značilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okoliščine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti, razen spola, materinstva in nosečnosti. Ne glede na te določbe pa lahko zavarovalnice v postopku selekcije in ocene nevarnosti pri sklepanju zavarovanj ter pri določanju premij in pri izplačevanju zavarovalnin v zvezi z zavarovanji iz zavarovalne skupine življenjskih zavarovanj in zavarovalne vrste nezgodno zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje, upoštevajo osebno okoliščino spola, kadar jo na podlagi ustreznih in točnih aktuarskih in statističnih podatkov uporabljajo kot odločilni faktor pri oceni tveganja. Statistični urad Republike Slovenije zagotavlja redno zbiranje, objavljanje in posodabljanje točnih podatkov, pomembnih za uporabo spola kot odločilnega aktuarskega faktorja (7. odstavek 83. člena ZZavar-UPB1).

V postopkih varstva pred diskriminacijo se v skladu z 2. odstavkom 22. člena ZUNEO-UPB-1 uporablja pravilo deljenega dokaznega bremena. Kadar diskriminirana oseba navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora domnevni kršitelj oziroma kršiteljica dokazati, da v obravnavanem primeru ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. Breme dokazovanja, da je neka prilagoditev, potrebna za odstranitev diskriminatorne ovire, nerazumna ali da nek pogoj predstavlja dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije je v primeru dvoma na potencialnem kršitelju oz. na ponudniku storitev.

Presoja Zagovornika
Zgoraj predstavljena dejstva očitno niso sporna. Zavarovalnica zavestno, torej namenoma ne nudi svojih storitev nezgodnega zavarovanja osebam, ki imajo depresivne motnje. Zagovornik je na lastno pobudo svojo presojo usmeril tudi na učinek prakse zavarovalnice za osebe, ki imajo paranoje ter mentalno zaostalost, saj je njihova obravnava primerljiva. Ravnanje zavarovalnice pomeni slabšo obravnavo teh oseb, ki temelji na osebnih okoliščinah kakšni sta določeno zdravstveno stanje in invalidnost. Splošni pogoji že sami po sebi učinkujejo odvračalno, saj zelo kategorično izključujejo vse osebe z navedenimi lastnostmi. Na to napeljujeta jezikovna in logična razlaga določila. Zavarovalnica tudi v praksi svoje storitve odreka članom pobudnika.

Takšno izključevanje ima znake neposredne diskriminacije (na podlagi zdravstvenih stanj depresije in paranoje ter na podlagi oblike invalidnosti, ki jo označuje mentalna zaostalost) navedene osebe prikrajšuje za nezgodno zavarovanje. Sporno je torej le, ali je to iz kakšnega posebnega razloga pravno upravičeno oziroma ali navedeni primer predstavlja eno od dopustnih izjem od prepovedi diskriminacije.

K 1. točki
Določilo 6. odstavka 83. člena je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS št 76/2006, ZZavar-C). Po zagovornikovi oceni ta določba nikakor ne pomeni, da gre v razmerju do določb ZUNEO-UPB1 za (kasnejšo) specialno normo, ki bi v celoti izključevala (derogirala) uporabo drugih splošnih norm o prepovedi diskriminacije na področju zagotavljanja teh finančnih storitev, namenjenih javnosti. Zakonska ureditev splošno ne dopušča kakršnokoli razlikovanje ali izključevanje pri ponujanju zavarovalniških storitev, ki bi temeljilo na zdravstvenem stanju in invalidnosti. Takšna razlaga bi bila iztrgana iz konteksta. Zakonodajalec je namreč tudi z 83. člena ZZavar-UPB1 določil okvir: zavarovalnice v postopku selekcije in ocene nevarnosti ter pri določanju premij in pri izplačevanju zavarovalnin lahko upoštevajo merila zavarovalne stroke oziroma le naslednje zavarovančeve osebne okoliščine in značilnosti: starost, zdravstveno stanje, invalidnost in poklic ter druge osebne okoliščine, ki lahko utemeljeno vplivajo na višino prevzete nevarnosti. ZZavar-UPB1 izključuje uporabo ZUNEO-UPB1 le v delu, kjer na to izrecno odkazuje sam ZUNEO-UPB1 v 3. odstavku 2.a člena. Navedeno določbo je uveljavil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja (Uradni list RS št. 61/2007, v nadaljevanju: ZUNEO-A), ki je nastajal vzporedno z ZZavar-C in je bil uveljavljen le 17 dni pred ZZavar-C. Kljub temu pa kot možno posebno izjemo izrecno odkazuje le na urejanje zavarovalnih posebnosti glede upoštevanja spola (ki ga določa 7. odstavka 83. člena ZZavar-UPB1). Smiselno zato ZZavar-UPB7 v 6. odstavku 83. člena le natančneje opredeljuje zakonite cilje ter sredstva in merila za njihovo doseganje (v povezavi z 2.a. členom ZUNEO-UPB1) in ne izključuje uporabe ZUNEO-UPB1. Tudi ZIMI kot specialni kasnejši predpis, ki ureja prepoved diskriminacije zaradi invalidnosti na področju dostopa do dobrin in storitev, namenjenih javnosti ne pozna nobene posebne izjeme glede zavarovalnih storitev in ga je zato potrebno uporabiti.

Torej je potrebno podrobneje preučiti ali je zavarovalnica pri določanju spornih splošnih pogojev nezgodnega zavarovanja pravilno upoštevala celoten pravni okvir, tudi norme, ki podrobneje urejajo prepoved diskriminacije in dopustne izjeme.

Zagovornik ugotavlja, da zavarovalnica ni posebej navedla katere dopustne cilje zasleduje z navedeno prakso. Sklicuje se le na pravila zavarovalne stroke. Sklepati gre, da zato zasleduje predvsem temeljni gospodarski cilj - dobiček, saj je to smisel ponujanja navedenih finančnih storitev. To je sicer dopusten in z ustavo varovan cilj, vendar Zagovornik poudarja, da goli ekonomski razlogi (in sklicevanje na svobodno gospodarsko pobudo) sami po sebi niso opravičilo za diskriminatorne prakse. Potrebno je preučiti ali so sredstva za doseganje tega cilja ustrezna in potrebna in če so, še presoditi ali pomen cilja pretehta nad težo prizadetosti pravic prizadetih skupin potrošnikov – glede na meje varstva pravice do enakega obravnavanja.

Zagovornik ocenjuje, da v zvezi s katerimikoli diagnozami depresivnih motenj, paranoj ter duševnih zaostalosti oziroma pri navedenih osebnih okoliščinah ni mogoče na splošno govoriti o enako močni in popolnoma nedvoumni vzročni zvezi z nesprejemljivo visoko nevarnostjo za nastanek zavarovalnega primera (nezgode).

Po 4. členu O-NEZ-SPL-1 je nezgoda nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj naglo na zavarovančevo telo in povzroči poškodbe, ki terjajo zdravniško oskrbo; posledice so lahko začasna zavarovančeva nesposobnost za delo, invalidnost ali smrt.
Za nezgodo štejejo zlasti naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec električnega toka in strele ter udarec ob predmet ali s predmetom, padec, zdrs, ranitev s predmeti in z orožjem ali eksplozivnimi snovmi, vbod, udarec ali ugriz. Že iz tega jasno izhaja, da osebne okoliščine zavarovanca kot so zdravstveno stanje in invalidnost praviloma sploh nimajo in ne morejo imeti nobenega vpliva na možnost nastanka nezgode. Praviloma gre namreč pri nezgodi za posledice ravnanja tretjih oseb, živali, spleta nesrečnih okoliščin, višje sile ipd., pri čemer ima voljno ravnanje zavarovanca obrobno vlogo. Zagovornik tudi posebej poudarja, da zavarovalnica z izjemo spornih kriterijev ne izključuje nobenih oseb z drugimi boleznimi ali invalidnostmi, čeprav bi tudi te morda lahko bile enako ali še bolj ranljive oz. ovirane pri svoji sposobnosti hitrih odzivov na vplive okolja, npr. glede preprečitve posledic nezgode oziroma obsega škode.

Diagnoza depresivna motnja zajema celo paleto različno hudih pojavnih oblik (ki vključujejo tudi zelo mile, npr. epizodne oblike), z zelo različno težo simptomov in s tem tudi izrazito različno stopnjo vpliva (tveganja) na možen nastanek zavarovalnega primera. Prav tako nikakor ni očitno, da se npr. vsaj milejših oblik paranoje ne bi dalo oceniti z manjšimi stopnjami tveganja. Ni videti nobenih razumnih razlogov, da bi na enak način obravnavali vse osebe s takšnimi diagnozami, zlasti če so njihove bolezni npr. v remisiji.

Tudi v zvezi z mentalnimi zaostalostmi (duševnimi oviranostmi) ni mogoče splošno trditi, da te same predstavljajo nevarnost za življenje in zdravje oseb s takšnimi lastnostmi in s tem avtomatično nesprejemljivo velike verjetnosti za nastanek zavarovalnih primerov. Ni mogoče avtomatično sklepati, da se osebe s temi lastnostmi na splošno nimajo v oblasti, da ne morejo razumeti posledic svojih dejanj, ali ravnati s povprečno skrbnostjo, da so brez pomoči in nadzorstva, kaj šele, da bi bile nesorazmerno pogosto izpostavljene naklepnim protipravnim ravnanjem, poškodbam tretjih ipd..

Ni npr. videti, kako bi osebne lastnosti osebe, ki zaradi terapije ob depresiji rada kolesari in se na ta način sprošča, kaj bolj prispevale k riziku za zavarovalni primer kot zdravstveno stanje drugih bolnih kolesarjev, ki so pač ena bolj ogroženih skupin udeležencev v prometu. Tudi mentalna zaostalost kot oblika invalidnosti osebe, ki je pač sopotnik v vozilu, ni prav v ničemer bolj povezana z verjetnostjo nastanka prometne nezgode ali obsega škode v primerjavi s tetraplegijo osebe, ki se po cestah rada vozi s svojim zmogljivim vozičkom na električni pogon in je prav tako izpostavljena riziku udeležbe v prometu. Torej navedene osebne okoliščine zavarovancev same po sebi še ne prinašajo takšnih zavarovalnih rizikov, ki bi vodili v zaključek, da je ponujanje teh storitev osebam s temi lastnostmi ekonomsko nesmiselno (da ni pričakovati nikakršnega dobička, ali da bi takšna praksa vodila celo v izgube) in zato v opreki s pravili zavarovalne stroke.

Nekatere osebe z navedenimi lastnostmi so torej gotovo neupravičeno obravnavane slabše kot drugi potencialni zavarovanci, čeprav so zavarovalni riziki povsem primerljivi. Primerljive dejanske situacije je torej treba obravnavati enako, različne pa različno, vendar tako, da se pri tem upošteva načelo sorazmernosti.

Poleg tega, kot to opozarjajo tudi pobudniki, navedene določbe niti ne izključujejo od zavarovanja drugih zelo resnih psihiatričnih zdravstvenih diagnoz kot so akutne stresne motnje, huda anksiozna motnja, bipolarna motnja, psihoza ipd.

Zato je mogoče določilo 3. odstavka 11. člena O-NEZ-SPL-1 v spornem delu oceniti za primer izredno togega pravila. To deloma svoj ekonomski cilj celo zgreši saj nekaterih tveganj ne upošteva, druga pa neupravičeno označuje za nesprejemljiva. Poleg tega pa ne upošteva dovolj načela sorazmernosti pri poseganju v pravico do enakega obravnavanja. Mogoče mu je torej očitati premajhno selektivnost znotraj kategorij depresivne motnje, paranoje (ki opisuje določena zdravstvena stanja) ter duševna zaostalost (ki predstavlja eno od oblik invalidnosti). Za popolno in avtomatično izključitev vseh bolnikov z diagnozo depresivnih motenj in oseb z mentalnimi oviranostmi torej ni mogoče najti prepričljivih razlogov, ki bi bili v razumni povezavi z zasledovanim ciljem zavarovalnice. Sploh pa ne takšnih, ki bi pretehtali nad interesi prizadetih po zagotavljanju enakega obravnavanja pri dostopu do teh finančnih storitev (ki lahko predstavljajo tudi element uresničevanja ustavne pravice do osebne varnosti).

Celo, če bi takšne diagnoze in oblike invalidnosti na splošno (same po sebi) lahko pomenile hudo nevarnost za nastanek zavarovalnega primera, bi bilo treba v konkretnem primeru presoditi ali so možne kakšne razumne prilagoditve, ki potencialnega zavarovanca s takšno lastnostjo ne bi toliko prizadele oz. zapostavljale v primerjavi z drugimi potrošniki. Če so te možne, ponudnik storitve pa ne more dokazati da je zahteva po prilagoditvi nerazumna, bi bilo mogoče govoriti o diskriminaciji.

Nedvomno obstajajo tudi sredstva za doseganje hipotetičnega cilja oz ciljev (npr. skrbi za dobiček, čim manj težav pri sklepanju zavarovanj in pri ugotavljanju nezgodnih primerov), ki bi bila razumna, stvarno upravičena in primerna, hkrati pa tudi milejša in bi manj prizadela zgoraj navedene skupine oseb. Če bi bil interesent zaradi zdravstvenega stanja ali invalidnosti sicer rizičen, bi bilo možno oceniti ta riziko in ga morda, glede na pravila zavarovalne stroke zavarovati z ustrezno prilagojenimi pogoji (omejitve kritja za nekatere situacije, višjo premijo, manjši zneski anuitet, zavarovalnin), kot to narekujejo ZZavar-UPB1 in načelo sorazmernosti pri poseganju v pravico do enakega obravnavanja. To bi tudi potrošnikom z navedenimi osebnimi lastnostmi pod določenimi pogoji omogočilo pošten dostop in oskrbo z navedenimi storitvami. Zavarovalnice imajo nedvomno na voljo tudi druga sredstva, s katerimi lahko preprečijo možne zlorabe in nevtralizirajo nekatere rizike. Pogoji nezgodnega zavarovanja nedvomno izključujejo obveznosti zavarovalnice v primerih samopoškodb, samomorov, naklepnih povzročitev škodnih primerov (10. člen O-NEZ-SPL-1); že po splošnih civilnopravnih institutih nudijo možnost upoštevanja prispevka zavarovanca k nastanku škode v primeru hudih oblik malomarnosti in izključujejo nezgode, ki so nastale zaradi psihičnih vplivov ali kakršnekoli spremembe zavesti (5. člen O-NEZ-SPL-1) ipd.

Sporni izključujoči pogoji iz 3. odstavku 11. člena O-NEZ-SPL-1 so torej v vsakem primeru neupravičeni. Zagovornik pripominja, da se v danem primeru namenoma ni spustil tudi v presojo drugih kriterijev v navedeni določbi, da pa bi smiselno na podoben način veljalo pretehtati tudi te. Pripominja še, da ustaljenost obstoječe poslovne prakse ali morebitne sorodne prakse drugih zavarovalnic v ničemer ne vplivajo na to oceno.

K 2. točki
Iz pobudnikovega ravnanja izhaja, da sicer ni uporabil drugih poti zoper ravnanje zavarovalnice. Pričakuje pa zlasti odpravo diskriminatorne prakse zavarovalnice in izboljšanje ravnanja v prihodnje, v tem okviru pa zlasti tudi uvid v nevarnost, da so oblikovanje splošnih pravil zavarovalnice bolj kot upoštevanje pravil zavarovalne stroke (in logike v ekonomiji) zaznamovali predsodki do oseb z motnjami v duševnem zdravju ter oseb z mentalnimi oviranostmi. Ti se namreč vsakodnevno na vsakem koraku srečujejo s takšnimi, globoko zakoreninjenimi iracionalnimi vzorci vedenja v družbi, ki jih zaradi strahu pred neznanim in stigmatiziranjem izključuje in ovira pri uživanju najrazličnejših pravic in dostopu do življenjskih priložnosti.

Zagovornik tako menim, da bi pobudniku pisno opravičilo zavarovalnice predstavljalo primerno zadoščenje zaradi posledic kršitve. Gre namreč za društvo, v katerega se združujejo prav osebe s takšnimi lastnostmi – torej realne in hipotetične žrtve sporne prakse. Delovanje društva je usmerjeno prav v skrb za splošno izboljšanje položaja oseb z depresijo in anksioznimi motnjami.

Zagovornik pričakuje, da bo zavarovalnica - v skladu s pravili zavarovalne stroke in upoštevajoč načelo sorazmernosti ter pravico do enakega obravnavanja - opustilo dosedanjo prakso popolnega izključevanja oseb z opisanimi diagnozami in oblikami invalidnosti ter jo ustrezno prilagodilo, po zgledu obravnave oseb z določeno starostjo in odvzeto poslovno sposobnostjo. Ocena o nevarnosti nastanka zavarovalnega primera posameznega kandidata za zavarovanje mora praviloma temeljiti na objektivni oceni teže znakov in simptomov (ter prognoze) posamezne bolezni ali invalidnosti v konkretnem primeru – ne pa na pretiranem posploševanju.

Hkrati Zagovornik pričakuje, da bo zavarovalnica na primeren način zagotovila tudi razumne prilagoditve vsem že zavarovanim osebam s takšnimi lastnostmi (saj do bolezenskih stanj lahko pride šele v času zavarovanja). Tako, da bo določila prilagoditveni režim in ti ne bodo obravnavani slabše zaradi svojega zdravstvenega stanja (npr. s popolno odklonitvijo izplačila zavarovalnin…).

Zato priporoča tudi vnovičen premislek o takšnem pristopu k ponujanju storitev osebam z drugimi lastnostmi kot so okvare možganskega ožilja, epilepsije, alkoholizem, uživanje drog in shizofrenije, ki so zaradi teh lastnosti prav tako pogoste žrtve predsodkov in (bolj ali manj nezavednih) diskriminatornih praks.

K 3. točki
Zavarovalnica lahko, če bi to ocenila za primerno in potrebno, v zvezi s priporočili in načinom njihovega uresničevanja računa tudi na strokovno pomoč Zagovornika načela enakosti. V skladu z 18. členom ZUNEO-UPB-1 je Zagovornik dolžan na njihovo prošnjo posameznikom ali pravnim osebam nuditi nasvete o tem, ali bi neko njihovo dejanje, storitev ali opustitev lahko pomenilo kršenje načela enakosti zaradi osebnih okoliščin. Vsakdo se lahko na Zagovornika obrne tudi s prošnjo za splošne informacije, nasvet, priporočilo ali drugo pomoč v zvezi z diskriminacijo oziroma pri uveljavljanju pravic v zvezi z varstvom pred diskriminacijo v drugih postopkih.
Boštjan Vernik Šetinc
Zagovornik načela enakosti
http://www.nebojse.si/portal/index.php?Itemid=1&id=808&option=com_content&task=view
http://www.zagovornik.net/uploads/me...ne_motnje.docx
http://www.nebojse.si/portal/index.p...tent&task=view

EPILOG

TRŽNI INŠPEKTORAT RS

Na podlagi odločbe Tržnega inšpektorata RS je potrebno na vseh zavarovalnicah omogočiti sklepanje nezgodnih zavarovanj tudi osebam z depresijo, anksioznimi motnjami in mentalno zaostalostjo.
http://www.ti.gov.si/

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli